GZS poziva k pomoči zaradi dviga cen elektrike in plina

Šimonka je v današnjem sporočilu za javnost spomnil, da je Evropska komisija marca sprejela začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini. Dejstvo namreč je, da bodo imeli ruska vojaška agresija proti Ukrajini, sprejete sankcije in omejevalni ruski gospodarski protiukrepi gospodarske posledice za celoten notranji trg.

V skladu s tem okvirom Sloveniji konkurenčne države že sprejemajo podporne ukrepe, Šimonka je med drugim izpostavil Nemčijo. Na GZS tako vladi predlagajo, naj nemudoma sprejme shemo pomoči podjetjem zaradi izjemno visokih povišanj cen zemeljskega plina in električne energije. Po potrebi naj se v pomoč ohranjanju industrije uporabijo tudi drugi členi omenjenega okvira komisije.

Predlagana shema pomoči podjetjem zaradi izjemno visokih povišanj cen zemeljskega plina in električne energije omejuje skupno pomoč v obdobju od februarja do decembra letos na največ dva milijona evrov na podjetje oz. 30 odstotkov upravičenih stroškov, dodeli pa se lahko do konca leta 2022. Kot so pojasnili na GZS, se upravičeni stroški v okviru tega ukrepa izračunajo na podlagi povečanja stroškov zemeljskega plina in elektrike, povezanega z rusko agresijo proti Ukrajini, ukrep pa naslavlja najbolj prizadeta podjetja.

Na GZS menijo, da bi bile razmere danes manj alarmantne tudi, če bi Slovenija po vzoru večine evropskih držav že pred leti sprejela mehanizem kritja posrednih stroškov emisij toplogrednih plinov, ki bi nekoliko izenačil konkurenčni položaj energetsko intenzivnih podjetij. Toda uredba o pravici do nadomestila za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov še danes v Sloveniji kot zadnji državi v EU ni sprejeta, je opozoril Šimonka.

V začetku marca je DZ že sprejel zakon za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu, na podlagi katerega je Finančna uprava RS pred kratkim upravičencem nakazala 51,56 milijona evrov pomoči. Na GZS so danes opozorili, da je bila vlada s prvo shemo pomoči prepočasna, saj so podjetja na njen sprejem čakala več kot štiri mesece. Z aprilom pa se je izteklo trimesečno obdobje, v katerem je bilo za vse odjemalce zamrznjeno obračunavanje omrežnin in prispevka za obnovljive vire za elektriko.