GZS: Ukrep je le začasne narave, OZS: Pozabili ste male obrtnike in podjetnike

Vlada je med ukrepi za blažitev stisk prebivalcev in gospodarstva zaradi rasti cen energentov, ki jih je predstavila v soboto, predvidela še izenačitev pravic vseh gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina. Zdaj namreč dobavitelji energentov dobavo večstanovanjskim stavbam opredeljujejo kot poslovno dobavo oziroma odjemna mesta v večstanovanjskih stavbah obravnavajo kot odjemna mesta za poslovni odjem.

Vlada je zdaj predvidela, da bodo imeli etažni lastniki posameznih stanovanj v večstanovanjskih stavbah s skupnimi kurilnicami pri nakupu zemeljskega plina za te skupne kurilnice vse pravice v zvezi z nakupnimi pogoji, kot jih imajo gospodinjski odjemalci, ki plin kupujejo za lastno rabo.

Ukrep je zapisala v predlog zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, ki ga je že poslala v potrditev v DZ po nujnem postopku, veljal pa naj bi eno leto in tri mesece, od letošnjega februarja do konca aprila 2023.

Po besedah direktorja Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS Boštjana Udoviča je izenačitev pravic vseh gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina dober signal, da je vlada (čeprav pozno) le prepoznala velike težave, v katerih so se znašli etažni lastniki, ker jih dobavitelji obravnavajo kot poslovne odjemalce. Še vedno pa ne gre za ustrezno ali celo sistemsko rešitev, je zapisal v odzivu.

Ukrep je namreč začasne narave in velja le za naprej, je dodal. S tem vlada po njegovem mnenju na nek način sporoča, da takšna rešitev ne velja že sedaj, kar pa po njegovih besedah ne drži. V zbornici namreč menijo, da že obstoječa zakonodaja vsem potrošnikom priznava enake pravice.

Vlada bi morala zato državnemu zboru predlagati zgolj sprejem obvezne razlage zakona o oskrbi s plini in zakona o oskrbi z električno energijo s smiselno enako vsebino. Nenazadnje je to vladi predlagal tudi odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ki je o vprašanju razpravljal 20. januarja, je še spomnil Udovič.

Predsednik GZS Tibor Šimonka medtem prav tako pozdravlja shemo pomoči podjetjem zaradi povišanja cen energentov. Kot pravi, števila upravičencev in višine pomoči še ne zna oceniti, izplačila pričakuje do konca aprila.

"V predlog je zajet pretežni del energetsko intenzivnih podjetij in velikih družb in to dejstvo pozdravljamo," je dejal Šimonka. Vladni predlog sicer zajema bistveno manjši krog upravičencev, kot je predlagala GZS, je ocenil. Po predlogu zbornice bi lahko pomoč pričakovalo od 20.000 do 22.000 gospodarskih subjektov, po vladnem predlogu pa jih bo manj, vendar njihovo število na zbornici za zdaj težko ocenijo.

Šimonka tudi meni, da bo morda ta izkušnja sčasoma privedla tudi do sistemske rešitve predvsem v smeri okrepitve zavedanja Slovencev in politike, da se mora Slovenija energetsko osamosvojiti. "Ta odvisnost povzroča zelo veliko negotovosti, zmanjšuje konkurenčnost podjetij in gospodarstva kot celote," je dejal.

Glede gibanja cen energentov na svetovnih trgih Šimonka ni optimist. "Rožljanje na rusko-ukrajinski meji ne obeta nič dobrega," je dejal. Če bi se zadeve umirile in ne bo nadaljnjega zaostrovanja razmer, pa bi lahko nekje od marca dalje začele cene padati, pričakuje. Če se bo znižala cena zemeljskega plina, se bo prav gotovo znižala tudi cena elektrike, je prepričan.

Vlada naj pomaga tudi malim obrtnikom in podjetnikom

Tako pa zdaj pozivajo še v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, kjer menijo, da se je ponovno pozabilo na male obrtnike in podjetnike. "Predstavljeni ukrepi vlade za omilitev posledic visokih cen energentov so usmerjeni predvsem v pomoč energetsko intenzivnim podjetjem. Vendar pa so tudi mali obrtniki in podjetniki prizadeti in nujno potrebujejo pomoč. Zdi se nam nepošteno in diskriminatorno, da bi bili mali poslovni subjekti, ki so najranljivejši del gospodarstva, ponovno izvzeti iz ukrepov pomoči," je ob tem poudaril predsednik OZS Branko Meh.

"V OZS smo zato na predsednika vlade Janeza Janšo, ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška in ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca naslovili prošnjo, da se kriterije za upravičenost do pomoči nemudoma ustrezno popravi, da bodo do pomoči upravičeni tudi mali obrtniki in podjetniki," sporočajo iz OZS.  

Po mnenju OZS bi morala biti med prejemniki pomoči tudi podjetja, ki imajo manj kot pet zaposlenih in ki so imela v  poslovnem letu 2019 manj kot petodstotni delež energije v strukturi odhodkov. Obenem menijo, da bi morali omiliti tudi kriterij glede povišanja stroškov za energijo v letu 2022, in sicer s predlaganih 30 na 20 odstotkov.

Nevladne organizacije kritične do subvencij industrijskim porabnikom energije

Subvencije velikim industrijskim porabnikom energije so socialno nepravične in gospodarsko nerazvojne, hkrati so v posmeh podnebnim prizadevanjem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, so prepričani tudi v nevladnih organizacijah Umanotera in Focus. Kritični so do vladne odločitve, ki je takšno pomoč podjetjem naznanila konec tedna.

Kritični so do ukrepa, ki ga pripravlja vlada in bo izbranim podjetjem vsako leto do leta 2030 omogočal milijonske subvencije za nakup električne energije. "Ta ista podjetja že danes uživajo številne olajšave in vračila pri nakupih energentov v višini nekaj deset milijonov evrov letno," so opozorili v sporočilu za javnost. Rešitev po njihovem ni v "nepravičnem subvencioniranju industrijskih požeruhov in fosilnih virov, temveč v prehodu na samooskrbo iz obnovljivih virov energije".

Shema za kritje posrednih stroškov pri nakupu električne energije, ki jo pripravlja vlada, po njihovih navedbah predvideva nove subvencije največjim industrijskim porabnikom energije. Predvideva razdelitev več kot 28 milijonov evrov subvencij 12 izbranim industrijskim podjetjem za obdobje od leta 2020 do 2023, za kar so že rezervirana sredstva v podnebnem skladu.

Nov zakon o varstvu okolja, ki čaka na obravnavo v državnem zboru, pa predvideva, da bi za ta namen lahko porabili četrtino celotnega podnebnega sklada. Ob trenutnih prilivih v sklad bi to pomenilo približno 30 milijonov evrov subvencij letno, ki bi jih izbrana podjetja prejela vsako leto do leta 2030.

"Del industrije in Gospodarska zbornica Slovenije že dalj časa lobirata za takšno ureditev in sedaj, v času energetske draginje ter v posmeh vsem, ki živijo v energetski revščini, namerava vlada ta ukrep potihoma sprejeti in subvencionirati industrijske velikane. Medtem pa ljudi, ki živijo v energetski revščini, predolgo pušča na hladnem," pravi Andrej Gnezda iz Umanotere.

"Upravičenci do kritja posrednih stroškov bodo zavezanci ETS - evropske sheme trgovanja z emisijami, katere glavni namen je s cenovnim signalom spodbujati velike onesnaževalce k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Kritje posrednih stroškov bo ta cenovni signal oslabilo ali celo izničilo in s tem zmanjšalo motivacijo upravičencev za izvajanje ukrepov zmanjšanja emisij," pa je posvarila Barbara Kvac iz Focusa.

"Tako bodo te naprave emitirale več toplogrednih plinov, okoljske škode, ki bodo nastale, pa bodo bremenile davkoplačevalce in prihodnje generacije," je prepričana.

Slovensko gospodarstvo v primerjavi z ostalimi članicami EU v veliki meri sestoji iz energetsko intenzivne industrije - po tem kazalniku se Slovenija uvršča v vrh EU, so opozorili. "Visoka snovna in energetska intenzivnost naše industrije predstavljata težavo za konkurenčnost našega gospodarstva, ki se bo v prihodnje le še dodatno zaostrovala," so opozorili nevladniki in dodali, da se ta problem le še poglablja.

Ocena učinkov vladnih ukrepov za energetski sistem 90 milijonov evrov

Vladni ukrepi za omilitev visokih cen energentov bodo precej obremenili energetski sistem. V Borzenu ocenjujejo, da bodo prihodki nižji za približno 20 milijonov evrov, za elektrodistribucijski sistem v celoti pa po ocenah Agencije za energijo obremenitev znaša približno 70 milijonov evrov.

Začasno znižanje se po razumevanju Borzena, nanaša na del prispevka, ki je eden od virov sredstev za izplačila podpor za spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov (OVE) ter v visoko učinkoviti soproizvodnji toplote in električne energije. Plačila prispevka bodo oproščeni končni odjemalci odjemne skupine na nizki napetosti brez merjenja moči in gospodinjski odjemalci električne energije.

V Borzenu ocenjujejo, da bi trimesečno znižanje prispevka lahko predstavljalo do 20 milijonov evrov nižje prihodke. Gre za sredstva, ki so namenjena za izplačevanje podpor in jih ima Borzen zgolj v upravljanju. "Kljub navedenemu bo izplačevanje podpor in izvajanje podporne sheme potekalo nemoteno," zagotavljajo v operaterju trga z elektriko.

Za elektrodistribucijski sistem v celoti - pet elektro podjetij in sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo SODO - naj bi izpad po ocenah agencije za energijo znašal približno 70 milijonov evrov, pa so medtem za STA povedali v družbi SODO.