GZS: Blagovna menjava kaže na konkurenčnost slovenskega gospodarstva

Lanskoletna blagovna menjava je glede na objavo statističnega urada presegla 80 milijard evrov, so v sporočilu za javnost spomnili v GZS. Kot so navedli, je bila industrijska proizvodnja lani višja za desetino. Na rast menjave je pomembno vplivala tudi rast cen, ki so se pri uvozu povečale za okoli devet odstotkov, pri izvozu pa za šest odstotkov. 

Primerjava s koronskim letom 2020 kaže na visoko rast, zato je ustreznejša primerjava z letom 2019, so poudarili. "Realni izvoz blaga je bil v letu 2021 višji za 6,2 odstotka glede na leto 2019, pri storitvah pa je bil nižji za sedem odstotkov, predvsem zaradi izpada potrošnje tujih turistov v Sloveniji, medtem ko je bila vrednost izvoza ostalih storitev pretežno višja kot v letu 2019," pravijo na GZS.

Dodali so, da število izvoznikov ostaja pri dobrih 26.000, pri čemer velik del neposrednega izvoza odpade na največjih 500 podjetij. A so številna mala in srednja podjetja vključena v izvozno verigo vrednosti. Povprečna gospodarska družba tako na tujih trgih zasluži štiri od desetih evrov.

"Resnico o premajhni regionalni diverzifikaciji, dodani vrednosti in tehnološki ravni slovenskega izvoza prekriva visok delež menjave s Švico, ki se skoraj v celoti nanaša na farmacevtske izdelke 'v pretoku', ki ne prispevajo k slovenskemu bruto domačemu proizvodu," pravi direktor Centra za mednarodno poslovanje pri GZS Matej Rogelj.

"Po drugi strani pa tudi padec pokritosti blagovnega uvoza z izvozom s 102 na 94 odstotkov ne odraža povsem realnosti, saj ga več kot kompenziramo s saldom pri menjavi storitev, predvsem pa številke kažejo na kar 205-odstotno povečanje uvoza iz Kitajske, za katerega pa je Slovenija pretežno le tranzitna dežela," je dodal Rogelj.

Prihodnja gibanja bodo po mnenju GZS odvisna od povpraševanja po slovenskih izdelkih, ki je odvisno pretežno od evropskih trgov in dinamike pri turističnih storitvah. Zaradi vnovične visoke rasti cen surovin in energentov se bodo pogoji menjave slabšali, vendar ocenjujejo, da realno povpraševanje v EU-27 ne bo tako prizadeto, ker bo kmalu sprejet dodaten okvir pomoči, ki bo ohranil krepko knjigo naročil v evropski in slovenski industriji.