Hrvaška bo imela po besedah Borisa Vujčića največ koristi od vstopa v območje skupne valute, saj je evro že zdaj osrednja alternativna valuta. Vsi sektorji gospodarstva so močno vezani na evro, južna slovenska soseda pa je najbolj evroizirana država v EU zunaj evrskega območja, je na konferenci o 30 letih neodvisnosti Banke Slovenije pojasnil prvi mož hrvaške centralne banke.
Večina varčevanja gospodinjstev in podjetij je v evrih, ki so tudi osrednjega pomena pri transakcijah v menjavi s tujino, zato so potrebne velike devizne rezerve v evrih. Vse to ustvarja velika valutna tveganja, zaradi česar ima Hrvatska narodna banka za svoj osrednji cilj ohranjanje čim bolj stabilnega menjalnega tečaja kune glede na evro. Ker so valutna tveganja v trenutnih globalnih razmerah še večja, Vujčić ne vidi druge poti kot vstop v evrsko območje. Obenem pričakuje pozitivne učinke na zaupanje vlagateljev v državo ter na blagovno in za turistično državo, kot je Hrvaška, zelo pomembno storitveno menjavo.
O evru se trenutno več razpravlja tudi na Češkem, je povedal član sveta češke centralne banke Vojtěch Benda. Kot je ponazoril, je razprava o prevzemu evra na Češkem kot ponikalnica: na trenutke se okrepi, nato pa spet potihne. Vse je odvisno od gibanja menjalnega tečaja, obrestnih mer in inflacije. Če so gibanja ugodna, razprava potihne, čim se pojavljajo odkloni in težave, se spet okrepi. "Zdaj je tak primer," pravi eden od vodilnih v Česki narodni banki.
Po Bendovih besedah gre sicer za politično odločitev. Vse članice EU z izjemo Danske imajo zavezo nekoč prevzeti skupno valuto, a časovnice in pritiska ni. Češka je ena od držav, ki se jim do zdaj nikakor ni mudilo. Po Bendovih besedah se zdaj sicer v političnih krogih pojavljajo zamisli o danskem modelu, torej vstopu v mehanizem fiksiranega tečaja do evra ERM II, a brez prevzema valute. V centralni banki temu niso naklonjeni, saj bi država tako izgubila samostojnost denarne politike brez drugih koristi.
Benda meni, da bodo nekega dne vstopili v sistem fiksnih tečajev do evra, je pa na Češkem precej nasprotovanja načelu, da morajo države ob tem prevzeti tudi pravila bančne unije. A to so, kot pravi, razprave za strokovnjake, med navadnimi državljani pa se trenutno podpora prevzemu evra zaradi visoke inflacije in hitrega naraščanja obrestnih mer nekoliko krepi.
Viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer je medtem zatrdila, da je bil vstop Slovenije v evrsko območje pred 15 leti v celoti gledano za državo koristen. Najzahtevnejše obdobje je bilo v letih takoj po vstopu ob nenadni veliki kreditni rasti, iz katere je pozneje nastala finančna kriza. Ker institucionalna arhitektura evrskega območja na področju finančnega sistema takrat še ni bila oblikovana, takratnih nesorazmerij ni bilo mogoče blažiti enako kot danes. A od takrat so se razmere zaradi vseh sprememb, na primer bančne unije, bistveno izboljšale, tu pa so še makrobonitetne politike v rokah Banke Slovenije, s katerimi lahko ta nadzoruje finančne cikle in krepi odpornost bančnega sistema, je dejala Žumrova.
Vujčić, Benda in Žumrova so sicer v razpravi spomnili na to, kako so tri države z denarno in drugimi politikami blažile izjemno visoko inflacijo v 90. letih in podpirale tranzicijo gospodarstev. V tej luči so se dotaknili tudi trenutnih inflacijskih izzivov. Guverner Hrvatske narodne banke je dejal, da je inflacija vedno posledica neke bolezni v gospodarstvu. V 90. letih je bila inflacija posledica tega, da tranzicijsko gospodarstvo ni normalno delovalo, danes pa gre za posledico vpliva koronske krize na dobavne verige in zdaj še ukrajinske vojne. Če ekonomskim politikam ne uspe zasidrati inflacijskih pričakovanj, postane inflacija bolezen sama po sebi in takrat je treba poseči po težki pehoti, da se spopadeš z njo, je povedal. Izpostavil je upanje, da se bo denarna politika Evropske centralne banke (ECB) do hrvaškega prevzema evra normalizirala, saj se bo drugače razrahljala denarna politika v južni slovenski sosedi, to pa v tem trenutku ne bi bilo dobro.
Benda je medtem ocenil, da bi bila inflacija na Češkem trenutno še višja, če bi bila država del območja z evrom. V tem smislu je neodvisna denarna politika – češka centralna banka je že sredi leta 2021 začela precej agresivno dvigovati obrestne mere – blažilec notranjih šokov. Na Češkem namreč inflacijo ob zunanjih šokih krepijo tudi pritiski na plače zaradi nizke brezposelnosti in obenem pomanjkanja določenih kadrov. Benda bi si želel koordinirano delovanje glavnih centralnih bank za blaženje inflacije. Za Češko je ob tem bistveno tudi ukrepanje ECB, saj je precejšen del češke inflacije uvožen z evrskega območja. V splošnem pričakuje močno pospešeno zaostrovanje denarne politike v naslednjih mesecih in daljše obdobje višjih obrestnih mer.
KOMENTARJI (22)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.