Grško gospodarstvo raste

Grčija je zaradi hude dolžniške krize lani kot prva članica evrskega območja zaprosila za mednarodno finančno pomoč. Mehanizem vključuje do 110 milijard evrov posojil držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), vendar so morali v Atenah v zameno za pomoč sprejeti stroge varčevalne ukrepe in številne reforme. Ker se težave nadaljujejo, so se v minulih tednih okrepila ugibanja, ali bo morala Grčija prestrukturirati svoj dolg ali bo morda zapustila območje evra ali bo potrebovala nov paket finančne pomoči.

Strokovnjaki Evropske unije (EU), IMF in Evropske centralne banke so v torek začeli pregled javnih financ in reform v tej južnoevropski članici, da bi ocenili, ali res potrebuje dodatna sredstva in ali izvaja vse reforme oziroma varčevalne ukrepe, h katerim se je zavezala v dogovoru za pomoč. Grško gospodarstvo se je v prvem četrtletju na ravni trimesečja presenetljivo okrepilo za 0,8 odstotka, kar je prva rast grškega BDP po približno treh letih. Na letni ravni je grški bruto domači proizvod (BDP) v prvem četrtletju še vedno beležil padec, in sicer se je skrčil za 4,8 odstotka.

Grško gospodarstvo, zanimivo, sicer raste hitreje kot britansko, ki se je od januarja do marca okrepilo za 0,5 odstotka na četrtletni in 1,8 odstotka na letni ravni, medtem ko se je v zadnjem lanskem trimesečju na četrtletni ravni skrčilo za 0,5 odstotka, na letni ravni pa poraslo za 1,5 odstotka.

Po Grčiji je za mednarodno finančno pomoč lani zaprosila tudi Irska, letos pa tudi Portugalska. Za Irsko podatki o rasti BDP v danes objavljeni prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat še niso dostopni, medtem ko je Portugalska tako na ravni četrtletja kot tudi na letni ravni imela 0,7-odstotni padec BDP. Med državami članicami evrskega območja, ki so se znašle v hudih dolžniških težavah, je tudi Španija, sicer peto največje gospodarstvo v EU.

Analitiki so v minulih mesecih ugibali, ali bodo morda tudi v Madridu primorani zaprositi za mednarodno finančno pomoč, zato so danes objavljeni podatki o gospodarski rasti Španije dobra novica. Španski BDP se je namreč v prvem četrtletju na ravni trimesečja okrepil za 0,3 odstotka, na letni ravni je bila rast 0,8-odstotna. Lani se je špansko gospodarstvo skrčilo za 0,1 odstotka, velike preglavice pa vladi v Madridu povzroča tudi visoka stopnja brezposelnosti, ki je v prvem četrtletju znašala 21,29 odstotka, kar je največ med industrijskimi državami.