Grčija bo preiskovala Der Spiegel

Medtem ko med nemškimi davkoplačevalci prevladuje občutek, da so oni največji plačniki v grške, irske in zdaj še portugalske reševalne svežnje, pa med člani vladajoče koalicije najdemo le malo zagovornikov radikalnih rešitev za probleme evra.

Iz krogov blizu nemške kanclerke Angele Merkel prihajajo sporočila, da bi bilo znižanje obrestih mer za odplačevanje pomoči Grčiji upravičeno, če bi Grčija izpeljala reforme, ki bi zmanjšale tveganje za povečevanje njenega dolga.

Po besedah Michaela Meistra iz poslanske skupine krščanskih demokratov bi Grčija ob zmanjšanju svojega dolga lahko pričakovala ''nadaljnje znižanje obrestnih mer, njeni partnerji pa bi lahko razmislili o časovnici vračanja pomoči''. S tem je Meister poudaril, da bo še pred državami članicami evroobmočja morala prva ukrepati Grčija.

Po poročanju nemškega časopisa Die Welt bi Grčija po eni strani želela zmanjšanje obrestnih mer za vračanje pomoči Evropski uniji in Mednarodnemu denarnemu skladu, po drugi pa omilitev varčevalnih ukrepov, ki se vedno bolj kažejo kot prehudo breme za njeno gospodarstvo.

Nemški poslovni častnik Handelsblatt je v ponedeljek zapisal, da bi države iz območja evra morale izbrati med "grozljivim koncem in brezkončno grozo'', s čimer je mislil na izbiro med prestrukturiranjem dolga in nadaljnjo pomočjo Grčiji.

''Z direktnim odpisom dolga bi si opomoglo grško gospodarstvo, a bi se zamajala stabilnost območja evra'', medtem ko bi zaradi višjih kreditov in odkupovanja grških obveznic pomoč držav iz evrskega območja Grčiji kapljala brez konca. O tretji možnosti – grškem istopu iz evrskega območja – v Handelsblattu menijo, da bi Grčijo privedel v bankrot, evro pa bi bil ''zakockan'' in izgubljen.

Grški tožilci preiskujejo pisanje Der Spiegla

Včeraj je nemški tednik Der Spiegel zapisal, da naj bi se v Luksemburgu tajno sestali nekateri finančni ministri evroobmočja, med drugim pa naj bi razpravljali tudi o izstopu Grčije iz območja evra. Danes so zaradi tega grški tožilci sprožili nujno preiskavo. Zanima jih, ali je nemški tednik razširjal napačne informacije in s tem le še okrepil pritisk finančnih trgov na Grčijo oz. poglobil zaskrbljenost vlagateljev, da država ne bo zmogla prenesti dolžniškega bremena brez prestrukturiranja dolga ali celo izstopa iz območja skupne valute. Za pomoč so zaprosili tudi nemške kolege, saj želijo zaslišati pristojne za Spieglovo spletno stran in avtorje članka ter urednike. Grški tožilci sicer pogosto sprožijo preiskave dogodkov ali člankov, ki vplivajo na javno mnenje oz. javno podobo Grčije, a jih pozneje tudi velikokrat opustijo.