V skladu z izvedenskim mnenjem Evropskega sodišča s sedežem v Luksemburgu bo mogoče prodajati bel sir z imenom feta samo še v Grčiji. Generalni odvetnik Dámaso Ruiz-Jarabo je namreč predlagal, da je treba Grčijo priznati kot izključno deželo izvora. S tem je zavrnil tožbi Nemčije in Danske, ki skušata pred sodiščem spodbijati takšno odločitev. Čeprav evropsko sodišče ni vezano na mnenje generalnega odvetnika, pa njegovo odločitev v večini primerov upošteva.
Evropska komisija se je pri svoji odločitvi oprla na javnomnenjsko raziskavo med 12 800 prebivalci držav članic EU, ki so v večini primerov izraz 'feta' povezali z Grčijo. Prvi poskus Grčije, da bi zaščitila poreklo tega belega sira, je evropsko sodišče leta 1999 iz formalnih razlogov zavrglo. Tri leta kasneje je komisija znova skušala s svojim predlogom 'avtorske pravice' uporabe imena 'feta' podeliti izključno Grčiji, in to kljub tožbama Nemčije in Danske, ki sta veliki evropski proizvajalki te vrste sira. Evropska komisija je tokrat argumentirala, da beseda 'feta' ne označuje dežele izvora, temveč način izdelave tega sira.
Generalni odvetnik Ruiz-Jarabo meni, da je feta "zgodovinsko povezana z Grčijo, čeprav je sama beseda italijanskega izvora". Prav tako naj bi obstajali "dokazljive vzročne povezave med okusom in značajem tega sira in njegovega izvora". Tako naj bi proizvajalci v Grčiji za izdelavo fete uporabljali mleko domačih pasemskih živali.
Po tradicionalni grški recepturi je prava feta iz ovčjega mleka ali pa iz mešanice ovčjega in kozjega mleka, v Nemčiji, na Danskem in v večini drugih držav članic EU pa izključno iz kravjega mleka. Po podatkih evropskega združenja mlekarske industrije proizvedejo mlekarne v EU okrog 180 tisoč ton fete, večino te količine pa proizvede Danska, ki sir izvaža po vsem svetu.
