Vodja poslanske skupine SD Janko Veber je vlado obtožil, da ne namerava upravljati z državnim premoženjem, katerega vrednost je ocenjena na 12 milijard evrov, pač pa je njen edini cilj njegova razprodaja. "Naša podjetja so ujeta v politične apetite vladajoče koalicije," je ocenil.
Poslanec SDS Marko Pogačnik pa meni, da v SD zavajajo javnost glede upravljanja državnega premoženja. Pogačnik je v odzivu na Vebrove besede poudaril, da bi zakon o Slovenskem državnem holdingu pomenil bistven napredek v primerjavi z obstoječim stanjem.
Upravljanje z državnim premoženjem doslej ni bilo učinkovito, je poudaril Pogačnik. Zakon, ki ustanavlja holding, prinaša učinkovitejše, preglednejše in odgovornejše upravljanje državnega premoženja, meni. Ob tem je Pogačnik odločno zanikal, da bi bil namen zakona razprodaja državnega premoženja.
"Obtožbe o ogrožanju tisoče delovnih mest, navedbe o ropanju in plenjenju državnega premoženja in izjave, da je edini cilj koalicije razprodaja državnega premoženja, so ceneni politikantski poskusi diskreditacije dela koalicije, ki poskuša popraviti zatečeno katastrofalno stanje, nastalo ravno kot posledica njihovega prejšnjega mandata," je v odzivu na Vebrove besede dejal vodja poslanski skupini SLS Mihael Prevc. Dodal je, da v mandatu te vlade ni bilo še nobene prodaje državnega premoženja.
Odstop v. d. predsednika uprave AUKN
Veber je spomnil, da je Pahorjeva vlada ustanovila Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) z namenom, da loči politiko od upravljanja podjetij, kar je tudi v skladu s smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Janševa vlada je želela agencijo ukiniti, kar ji ni uspelo, je pa vseeno zakon o upravljanju kapitalskih naložb toliko spremenila, da si je prevzela pristojnost odločanja o tem, kako mora ravnati AUKN, je povedal vodja poslancev SD.
Kmalu po spremembi zakona je odstopila takratna predsednica uprave agencije Dagmar Komar, preostala dva člana uprave je razrešil DZ. Po vsega dvomesečnem vodenju AUKN pa je odstopil tudi vršilec dolžnosti predsednika uprave agencije Janeza Benčina, ki ga je na to mesto imenovala aktualna koalicija. ''Ne verjamemo, da je Benčina odstopil iz osebnih razlogov," je dodal in ocenil, da je očitno politični pritisk na upravo AUKN "tako močen, da tudi njihov kader ne uspe kakovostno opravljati svojega dela".
V Pozitivni Sloveniji zaradi odstopa Benčine vlado pozivajo, naj vsaj za hip pozabi na svoj kadrovski vrtiljak in pomisli na 9 milijard evrov državnega premoženja, s katerimi upravlja agencija in ki v kratkem ne bo imelo upravitelja. Upravljanje milijardnega premoženja ne sme biti talec vladne ne-operativnosti in tudi ne kolateralna škoda koalicijskega kadrovskega slepomišenja, meni vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer.
Kar se tiče odstopa Benčine, Pogačnik verjame, da je odstopil iz osebnih razlogov. Dodaja še, da Benčina odstopa s koncem meseca, kar pomeni, da brezvladja ni.
Kaj kaže na to, da vlada želi razprodajo?
Veber med primeri, ki kažejo na željo po razprodaji premoženja, sicer izpostavlja Elan in zavlačevanje z vložitvijo pritožbe na odločitev Evropske komisije o tem, da je bila državna pomoč Elanu leta 2008 nedovoljena. Glede Elana je poslanec SDS Pogačnik dejal, da je vlada napovedala pritožbo na odločitev Evropske komisije. Vprašanje pa je, kaj je bilo storjeno v času vlade Boruta Pahorja, ko je komisija ministrstvo in tiste, ki so dokapitalizirali družbo, verjetno večkrat pozvala, naj zavrnejo navedbe, da gre za državno pomoč.
Drugi primer, ki po besedah Vebra kaže na razprodajo, je Cimos, ki od države pričakuje dokapitalizacijo v višini osem milijonov evrov. To bi ohranilo več kot 3000 delovnih mest v Sloveniji, država pa omahuje, je dejal Veber. Ob vsem tem pa vlada nima težav s petimi milijardami evrov, ko želi uveljaviti vpliv pri prevzemu in preprodaji zasebnih podjetjih prek zakona o slabi banki, je dodal.
Vodja poslanske skupine SD izpostavlja še primer NLB, kamor se po njegovih besedah kadruje ljudi iz tujine. "Lahko sklepamo, da tudi iz razloga, da nihče noče prevzemati takšne odgovornosti v NLB, kot jo pričakuje vlada od članov uprave," je povedal.
V interesu vlade namreč je, da banke ne pomagajo pri reprogramiranju kreditov, ampak poskušajo postaviti pogoje, ki jih podjetja ne morejo izpolnjevati. Zato gredo v prisilno poravnavo ali stečaj, s čimer se omogoči lahka preprodaja in plenjenje državnega premoženja, je prepričan vodja poslanske skupine SD.
KOMENTARJI (64)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.