Grčiji še več posojil?

Šef skupine finančnih ministrov držav v območju evra Jean-Claude Juncker v ponedeljek ponoči v Bruslju ni izključil dodatnih posojil za Grčijo niti možnosti dodatnega podaljšanja roka za poplačilo že izplačane pomoči, če bo država uvedla dodatne ukrepe za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga.

V EU sedaj uporabljajo razne druge izraze za prenovo programa pomoči Grčiji, tako je Juncker dejal, da je možno "mehko prestrukturiranje" 330 milijard težkega dolga, odločno pa je nasprotoval "bistvenemu prestrukturiranju". Prestrukturiranje bi namreč pomenilo odpis dela dolga ali podaljšanje roka za poplačilo ali znižanje obrestnih mer ali kombinacijo vsega tega.

Juncker je poudaril, da za zdaj ni odločeno še nič, in dejal, da so pred odločitvijo o tem vsekakor potrebni dodatni ukrepi grške vlade za zmanjšanje primanjkljaja in javnega dolga.

Grčija se je po njegovih navedbah v ponedeljek zvečer že zavezala k dodatnim ukrepom za ureditev javnih financ z napovedjo pospešitve izvajanja programa privatizacije. "Razmere v Grčiji so težke," je poudaril Juncker in izrazil pričakovanje, da bodo odločitve o Grčiji sprejete do konca junija in da bo tako "grško poglavje" zaprto naslednji mesec.

Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn pa je grško opozicijo znova pozval, naj podpre vladne ukrepe za ureditev javnih financ.

Glede Irske je Juncker povedal, da obstaja strinjanje glede znižanja obrestne mere za pomoč tej državi, a da bo dokončna odločitev sprejeta junija.

Do konca junija naj bi EU tudi podpisala sporazum o vzpostavitvi stalnega mehanizma za zagotavljanje stabilnosti evra in sprejela spremembe začasnega kriznega mehanizma.

Križanič: Slovenija sama od sebe ne bo nakazala preostanka denarja

Finančni minister Franc Križanič je povedal, da bo Slovenija ravnala v skladu s partnerji v območju evra. Pojasnil je, da območje evra od grških oblasti v zameno za dodatno pomoč zahteva ustrezna zavarovanja kreditov s premoženjem ter poenotenje vlade in opozicije glede nadaljevanja varčevalnega programa do končnega izhoda iz krize. "Potrebujemo čvrsta zavarovanja, na razpolago morajo dati premoženje. Seznami so že, od pristanišč, letališč, vodovodov, pošt in telekomunikacij," je pojasnil in izrazil pričakovanje, da bo Grčija hitro objavila nadaljnje ukrepe, ki bi zagotovili varnost tem, ki ji pomagajo.

Naslednja tranša posojil Grčiji v višini 12 milijard evrov naj bi bila izplačana junija ali v začetku julija. Gre za tranšo iz mehanizma, dogovorjenega maja lani, ki predvideva 110 milijard evrov pomoči Grčiji. Od tega IMF prispeva 30 milijard evrov, preostalo pa EU.

Na vprašanje, ali bo Slovenija nakazala še preostanek svojega deleža Grčiji, je Križanič dejal: "Sama od sebe ne, odvisno od presoje, kako bo program tekel naprej. Slovenija ne bo nakazala, če ostali ne bodo pristopili k programu oziroma spremenjenemu programu," je dodal.

Težava je po njegovih besedah v tem, da Grčija po ocenah drugo leto še ne bo mogla na zasebni trg in v tem primeru bo potrebno podaljšanje programa. "To pa je neke vrste prenova, v tem primeru potrebuje dodatna sredstva in drugačen pristop IMF in EU," je dejal. "Tu se bomo mi prilagajali ostalim partnerjem v skupni evra, da zaščitimo svoje interese," je še poudaril minister in poudaril, da je Grčija doslej izvedla boleče prihranke. "Celo če jih primerjamo z nekdanjo stabilizacijo Jugoslavije, so ti prihranki bolj boleči," je ponazoril.

78 milijard evrov pomoči tudi Portugalski

Potem ko je politično podporo vseh ministrov EU dobil že v ponedeljek, pa so finančni ministri danes tudi dokončno formalno zapečatili program pomoči za Portugalsko – program predvideva 78 milijard evrov pomoči v zameno za stroge varčevalne ukrepe na Portugalskem.

Prvi obrok posojil tej državi bo izplačan do konca meseca. Tretjino pomoči bo prispeval Mednarodni denarni sklad (IMF), dve tretjini oziroma 52 milijard evrov pa EU, in sicer eno tretjino iz mehanizma za finančno stabilnost (EFSM) oziroma iz proračuna EU, eno tretjino pa iz družbe za zagotavljanje stabilnosti evra (EFSF).

Višina slovenskega poroštva za posojila iberski državi v okviru začasnega mehanizma za zaščito evra (EFSF) znaša 197,3 milijona evrov.