Grčiji še osem milijard evrov

Finančni ministri držav v območju evra so danes v Bruslju prižgali zeleno luč za izplačilo naslednjega obroka posojil Grčiji v okviru lani dogovorjene mednarodne pomoči državi, so zapisali v skupni izjavi. Gre za šesti obrok, ki znaša osem milijard evrov.

"Izplačilo se pričakuje v prvi polovici novembra," je zapisala evroskupina in pri tem izpostavila, da mora obrok potrditi še Mednarodni denarni sklad (IMF). Izplačilo bi v izogib bankrotu države moralo biti izplačano do srede novembra.

Šesti obrok posojil sodi v sklop lani dogovorjene pomoči, ki predvideva 110 milijard evrov dvostranskih posojil, od tega 80 milijard evrov od držav v območju evra, preostalo pa od IMF.

Poleg tega je evroskupina danes v izjavi izpostavila, da bo s ciljem zagotovitve vzdržnosti grškega dolga dorekla tudi drugi program pomoči za Grčijo, ki bo vključeval "ustrezno kombinacijo dodatnega javnega financiranja in prispevka zasebnega sektorja".

Po julijskem dogovoru vrha območja evra naj bi druga pomoč Grčiji vključevala 109 milijard evrov javnih sredstev preko razširjenega začasnega sklada za zaščito evra (EFSF) in prispevek zasebnih upnikov, tako da bi ti z odpisom dolgov utrpeli 21-odstotno neto izgubo.

A po navedbah diplomatskih virov pri EU se sedaj omenja povečanje javne pomoči na 144 milijard evrov. Poleg tega poteka burna razprava o povečanju prispevka javnega sektorja – trenutno naj bi bil na mizi predlog 50-odstotne neto izgube za zasebne upnike.

Vprašanje vloge zasebnega sektorja je razdelilo Berlin in Pariz, pri čemer prvi želi bistveno večji prispevek, drugi pa ne. Razpravlja se tudi o tem, ali naj ta ostane prostovoljen ali naj bo obvezen, ter o opredelitvi vloge zasebnega sektorja v stalnem mehanizmu za zaščito evra.

Evroskupina je v izjavi zapisala še to, da so se makroekonomske razmere v Grčiji poslabšale in da gospodarski izzivi ostajajo veliki ter pozdravila prizadevanja za ureditev javnih financ, še posebej ukrepe, ki jih je grški parlament sprejel v četrtek.

Ob tem so finančni ministri držav v območju evra grške oblasti pozvali k nadaljnjemu napredku pri izvajanju strukturnih reform in programa privatizacije.

Glede vloge zasebnega sektorja pri drugi pomoči Grčiji in drugih dveh ključnih odprtih vprašanj pri iskanju celostnega odgovora na krizo v območju evra – krepitve EFSF in dokapitalizacije bank – danes od evroskupine ni pričakovati prebojnih odločitev.

Evroskupina sicer še poteka, a tradicionalna novinarska konferenca po koncu njenih srečanj je bila odpovedana, tako danes ni več pričakovati izjav šefa evroskupine Jeana-Clauda Junckerja ter evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna.

Krizni sestanki se nadaljujejo v soboto z ločenima srečanjema ministrov EU za finance in evropske zadeve ter vrhom Nemčije in Francije. V nedeljo bosta vrha EU in območja evra, v sredo pa še en vrh območja evra, na katerem naj bi bil dokončno potrjen celosten odziv na krizo.