Grčiji prvi del finančne pomoči

Na grškem finančnem ministrstvu so potrdili, da je država prejela prvi obrok, ki vključuje bilateralna posojila desetih držav v območju evra in znaša 14,5 milijarde evrov.

V njem po navedbah grškega finančnega ministrstva sodelujejo Nemčija s 4,4 milijarde evri posojil, Francija s 3,3 milijarde evrov, Italija z 2,9 milijarde evrov, Španija z 1,9 milijarde evrov, Nizozemska z 932 milijoni evrov, Avstrija s 454 milijoni evrov, Portugalska s 409 milijoni evrov, Luksemburg s 40,8 milijona evrov, Ciper z 32 milijoni evrov in Malta s 14,7 milijona evrov. Skupaj s prvim obrokom posojil Mednarodnega denarnega sklada (IMF), 5,5 milijarde evrov, ki je bil nakazan že minulo sredo, tako prvi del finančne pomoči Grčiji znaša 20 milijard evrov.

Mehanizem podpore Grčiji pri premagovanju dolžniške krize sicer v treh letih predvideva do 110 milijard evrov posojil, od tega 80 milijard evrov od držav v območju evra preostalo pa od IMF. "Ta nakazila krijejo takojšnje in kratkoročne finančne potrebe Grčije," so zapisali na tamkajšnjem finančnem ministrstvu.

Slovenija pride na vrsto septembra

Finančni minister Franc Križanič je povedal, da Slovenija v tokratnem posojilu ne sodeluje, bo pa sodelovala v drugem, septembrskem. Izrazil je pričakovanje, da se bodo s sprožitvijo pomoči Grčiji tako iz Evropske centralne banke kot v okviru mehanizma podpore razmere na evropskih trgih umirile ter da bo to vplivalo na sorazmerno ugodno obrestno mero in na stabilno gospodarsko okolje tudi za Slovenijo.

Spomnimo ...

Močno zadolžena Grčija se je v zameno za omenjeno pomoč zavezala k ostrim varčevalnim ukrepom. Sama si na mednarodnih finančnih trgih praktično ne more sposojati denarja, ker vlagatelji zaradi zaskrbljenosti glede njene zmožnosti, da posojila vrne, pri grških državnih obveznicah zahtevajo nevzdržno visoke obrestne mere.

Varčevalni ukrepi grške vlade, mednje sodi tudi sporna pokojninska reforma, zniževanje plač in ukinjanje bonusov ter zviševanje davkov, sprožajo med prebivalstvom številne proteste in stavke. Sindikati so novo splošno stavko sklicali za sredo. Pred slabima dvema tednoma so sicer v protestih, ki so spremljali stavko, v požaru umrli trije uslužbenci neke banke.

'Evro ostaja verodostojna valuta'

Po včerajšnjem maratonskem srečanju evroskupine so sicer podrobnosti mehanizma za stabilnost evra, katerega vrednost vztrajno pada, še nedorečene. Šef evroskupine Jean-Claude Juncker je po sestanku zatrdil, da evro ostaja "verodostojna valuta", a zasedanje je minilo v senci domnevnih nesoglasij med Francijo in Nemčijo glede mehanizma za stabilnost evra.

Kljub vsemu pa evro proti ameriškemu dolarju iz dneva v dan dosega najnižje vrednosti. V ponedeljek je bila vrednost 1,2237 dolarja, kar je najmanj po aprilu leta 2006. Prav zaradi bojazni, da bo evro zaradi težav Grčije in morebiti še kake druge države postal nestabilen, so se finančni ministri članic Evropske unije dogovorili o 750 milijard evrov vrednem mehanizmu, s katerim naj bi zagotovili stabilnost evra. Del sredstev naj bi zagotovil tudi IMF.

'Ker smo nori ...'

Včerajšnje zasedanje finančnih ministrov se je zavleklo pozno v noč, ker naj bi nastala trenja med Francijo in Nemčijo glede podrobnosti o omenjnem mehanizmu. Na vprašanje, zakaj je bil sestanek tako dolg, je Juncker odgovoril, da zato, "ker smo nori", in dodal, da se norosti ne da pojasniti.

Rehn je pojasnil, da so govorili o "načelih in parametrih mehanizma" s ciljem, da bi se tehnično delo kmalu končalo. Načela so po njegovih besedah dorečena, vse tehnične podrobnosti pa še ne. O tem bo evroskupina ponovno govorila na izrednem srečanju v petek. Po Rehnovih besedah so govorili tudi o "paktu konsolidacije, ki ima dve nogi", omenjali mehanizem za stabilnost evra in prizadevanja za fiskalno konsoidacijo. Juncker je sicer ob tem danes pohvalil dodatne ukrepe Španije in Portugalske za zmanjšanje primanjkljaja in jih označil za pogumne.