Bankrot ima grški pridih. A država, ki je bila pol novejše zgodovine v bankrotu, ni rekorderka. To so države, ki so klecnile večkrat

Z vidika IMF je Grčija na dan, ko se je iztekel rok za poplačilo obveznosti tej ustanovi, pravzaprav bankrotirala. S tem je postala prva članica iz razvitega sveta, ki je bankrotirala, ker ni plačala obveznosti tej ustanovi, piše Forbes. Običajno se je to dogajalo državam kot sta Somalija ali Zimbabve.

Za Grke to nikakor ni prvo srečanje z bankrotirano državno blagajno. Pravzaprav je država po letu 1800 v bankrotu preživela več kot polovico let.

V knjigi This time is different, na katero se sklicuje Forbes, razlagajo, da je država od leta 1800 do 2011 bankrotirala petkrat. Leta 1826, 1843, 1860, 1893, 1932. Torej bi bil ta že sedmi ali osmi bankrot, odvisno od tega, kako bi se štelo nove grške finančne spodrsljaje. Ali je bila pomoč leta 2010, ki ji je sledila pomoč leta 2012 nadaljevanka z enim ali dvema osnovnima deloma in kaj pomeni zadnja epizoda z IMF.

Prvi grški bankrot se je po tem štetju zgodil še preden je država postala samostojna in je bil delno posledica posojil, ki so jih vzeli, da so financirali boj za neodvisnost, čeprav je do samega gibanja menda prišlo precej malo denarja, večina se je izgubila na relaciji London – Grčija. Bankrot leta 1843 je bil posledica tega, da so leta 1832 vzeli posojilo, plačali pa ga niso. Leta 1893 so si spet sposodili več kot so bili sposobni plačati. Leta 1932 je pustošila velika depresija in najbrž ni presenetljivo, da se je med državami, ki jo je zadela najbolj, znašla Grčija. Leta 1860 je bilo treba odplačati grehe iz leta 1843 in sledil je nov bankrot.

Kljub temu je po oceni ekonomistov država danes še vedno bogatejša kot je bila pred 50 leti ali 150 leti, kar torej pomeni, da bankrot, čeprav niti slučajno zabaven, za seboj vendarle ne pusti popolnega uničenja. Kaj konkretno bi se zgodilo tokrat, ko gre še za izstop iz evroobmočja, je vprašljivo, a vendar – države so že izstopale iz monetarnih unij in preživele.

IMF bankrot, ki to (še) ni

Bankrot zaradi neplačila dolgov IMF se sicer razlikuje od bankrota zaradi neplačila zasebnim vlagateljem. Predpisi urejajo postopek, ki med drugim vključuje pošiljanje opozoril, pisem, izjav … Prav tako bonitetne hiše zamudo v plačilu IMF še ne ocenjujejo takoj kot dejanski bankrot, poleg tega druge države evroobmočja ne morejo takoj zahtevati vračila denarja. A ker se je posojilni plan iztekel, je za reševanje težav potreben popolnoma nov dogovor.

Notranja pravila sicer določajo, da mora IMF omejiti stik z Grčijo, dokler država zamuja s plačili. Medtem pa bodo odgovorni upali, da bo po nedeljskem referendumu prišlo do dogovora z ostalimi posojilodajalci. Grčija skupaj IMF dolguje 26 milijard dolarjev posojil, obroki pa bodo zapadali v časovnem obdobju od naslednjega meseca do leta 2030. Če bi država povsem odpovedala s plačevanjem, bi to lahko za IMF pomenilo težave, ob katerih bi bile tiste, ko je bilo v osemdesetih naenkrat v bankrotu 26 držav s skupnim dolgom pet milijard dolarjev, videti kot komaj omembe vreden zaplet.

Zgodovina IMF bankrotov

Vir: Quartz

Bankroti zaradi vojn, zapravljanja in moralnih razlogov

Tudi plačilna nesposobnost zaradi neplačila večinoma zasebnim investitorjem - čeprav to Grkom najbrž ni v veliko tolažbo - ni nič zelo posebnega.

Pogosto so bile za takšne razmere krive vojne, prav tako izstopajoč razlog pa je bilo nesorazmerje med zapravljenim in zbranim denarjem v državni blagajni.

Potem pa je tukaj še Ekvador, ki je decembra 2008 zaradi dolga 3,2 milijarde dolarjev, bankrotiral iz "moralnih razlogov". Velja prepričanje, da je država takrat imela dovolj sredstev, da bi plačala dolgove, le s pogoji se ni strinjala.

Vir: Economist