Nemčija je tista, ki je z večmilijardno pomočjo, ki jo je Grčiji namenjala od leta 2010, precej zaslužila, in sicer gre za 2,9 milijarde evrov obresti, na podlagi dokumentov ugotavlja nemška tiskovna agencija, na katero se pri poročanju sklicuje nemški Focus.
Danes se bodo sicer v Luksemburgu srečali finančni ministri evroobmočja, ki bodo razpravljali o nadaljevanju pomoči Atenam. Zadnji, 86 milijardni paket pomoči, se namreč izteče avgusta.
"V nasprotju z mitom, kako se je Nemčija žrtvovala, številke kažejo, da je s finančno krizo pravzaprav kovala dobičke," je novice o zaslužkih pospremil Sven-Christian Kindler iz vrst nemških Zelenih.
Šef mehanizma ESM Klaus Regling je sicer povedal, da je Grčija prejela že za več kot 270 milijard evrov. Cilj pa je državi pomagati, da bo sčasoma sama obvladovala svoje javne finance.
Najtrši oreh bo sicer vprašanje, kako omejiti ogromen grški javni dolg, ki se nahaja že pri 180 odstotkih BDP.
Med možnostmi omenjajo podaljšanje ročnosti posojil, da evropski reševalni sklad ESM odkupi draga posojila IMF, "finančni bonus" štirih milijard evrov do leta 2022 iz dobičkov, ki so jih imele članice EU od preteklih posojil državi, ter vezavo odplačevanja dolga na rast.
Slovenska stran že vseskozi izpostavlja zavezo območja evra, da bo pri morebitnih ukrepih za lajšanje grškega dolga upoštevalo nadpovprečno izpostavljenost Slovenije pri pomoči Grčiji.
V Bruslju poudarjajo, da bo Grčija potrebovala strožji mehanizem nadzora po izteku programa, kot so ga druge članice, ki so potrebovale finančno pomoč. A obenem izpostavljajo, da to ne bo četrti program pomoči.
KOMENTARJI (48)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.