Grški premier George Papandreu je dejal, da Grčija ne načrtuje restrukturiranja dolga, saj bi bilo to lahko "katastrofa za gospodarstvo". Glavni cilj grške vlade je sedaj povečevanje prihodkov, ki še vedno zaostajajo za zastavljenimi cilji, proračunski primanjkljaj pa je manjši predvsem zaradi nižanja stroškov in plač javnih uslužbencev.
Za dosego ciljev bi se morali državni prihodki Grčije povečati za 13,7 odstotka, vendar so se po podatkih finančnega ministrstva v prvih osmih mesecih povečali le za 3,3 odstotka. Se je pa poraba od januarja do avgusta zmanjšala za 12 odstotkov, kar je precej glede na 5,8-odstotni letni cilj.
Papandreu je dejal, da je pomanjkanje prihodkov problem, vendar pa da Grčija prehiteva zastavljene cilje. "Prepričan sem, da bomo do konca leta dosegli 40-odstotno zmanjšanje našega primanjkljaja," je ocenil grški premier.
V zameno za 110 milijard evrov posojila Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in držav članic območja evra je Grčija namreč sprejela stroge varčevalne ukrepe, da bi zmanjšala državni primanjkljaj s 13,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2009 na 8,1 odstotka v letu 2010. Predstavniki IMF in Evropske unije se bodo prihodnji teden srečali v Atenah, kjer bodo ocenili grški napredek, Grčija pa bo prejela drugi del posojila v višini devet milijard evrov.
Papandreu je sicer v soboto v svojem govoru o gospodarskih obetih obljubil znižanje davkov na dobiček podjetij s 24 na 20 odstotkov, kar naj bi vzpodbudilo vlaganja in konkurenčnosti. Prav tako je napovedal odprtje trga za nekatere poklice konkurenci iz EU. To naj bi veljalo tako za voznike tovornjakov in taksijev kot notarje in farmacevte. Obljubil je tudi deregulacijo energetskega trga, uresničevanje privatizacijskih ciljev ter zmanjševanja birokratskih ovir pri ustanavljanju novih podjetij.
KOMENTARJI (32)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.