Kolegi z oddaje Epilog so za pojasnilo, kaj se dogaja s krediti v evrih in frankih, vzeli dva primera identičnega posojila, najetega 1. januarja leta 2005 v višini 96.600 evrov. Posojili sta bili najeti pod komercialnimi pogoji pri isti banki. In iz podatkov je zelo jasno vidno, da so bila posojila v švicarskih frankih za večino posojilojemalcev vse do odločitve SCB veliko ugodnejša in da so doslej kljub pretresom za poplačilo kredita še vedno plačali manj, kot če bi posojilo najeli v evrih.
Kdor je kredit leta 2005 vzel v frankih, je začel odplačevati s 402 evri, toda do konca leta 2007 je njegov obrok padel na 375 evrov. Banki je bil dolžan 77.500 evrov. Kdor je imel kredit v evrih, pa je banki ves čas plačeval višji obrok, a je bil temu dolžan več kot tisti, ki so imeli kredit v frankih. Kar 83.000 evrov. Torej tisti, ki so imeli kredit v frankih, so v treh letih v primerjavi s tistimi, ki so imeli kredit v evrih, prihranili 5500 evrov, če ne upoštevamo obresti.
Potem pa obrat. Švicarski frank se je okrepil, začele so se spremembe. Poglejmo konkretno, kako so trpele denarnice: tisti, ki so imeli posojilo v frankih, so do 1. januarja letos plačali 54.0000 evrov glavnice in 12.800 evrov obresti. Torej skupaj so banki plačali 66.800 evrov. Na drugi strani so tisti, ki so imeli kredit v evrih, do januarja plačali manjšo glavnico, a izjemno velike obresti, več kot 22.000 evrov. Skupaj torej 70.500 evrov. V praksi so torej kreditojemalci v evrih za približno 4000 evrov segli globlje v denarnico.
In zdaj problem. Ostane še preostanek dolga. 1. januarja so tisti s kreditom v evrih banki dolgovali še 48.300 evrov, tisti v frankih pa kar 62.900 evrov. Razlika je skoraj 15.000 evrov. Potem pa se je prejšnji teden frank praktično čez noč okrepil in dolg kreditojemalcev do banke je poskočil na več kot 75.000 evrov. In ta poskok je bolečina kreditojemalcev v frankih.
KOMENTARJI (193)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.