Gospodarstvo v Sloveniji bo še raslo, a manj kot je bilo predvideno

Banka Slovenije je nekoliko znižala napovedi rasti slovenskega gospodarstva. Letos bo rast predvidoma dosegla 4,2 odstotka, prihodnje leto 3,4 odstotka in v 2020 tri odstotke. Na tej ravni, pri 2,9 odstotka, naj bi ostala tudi v 2021. Nekoliko sicer ob tem prevladujejo tveganja, ki bi gospodarsko rast lahko znižala.

Pred tem je Banka Slovenije pričakovala še 4,6-odstotno krepitev BDP v tem letu, 3,9-odstotno gospodarsko rast v 2019 in 3,4-odstotno povečanje gospodarske dejavnosti v 2020.

Kot je na novinarski konferenci povedal Primož Dolenc, ki začasno vodi Banko Slovenije, bo gospodarska rast še vedno ugodna, a nekoliko nižja kot letos. Bo pa rast po besedah direktorice analitsko-raziskovalnega centra pri Banki Slovenije Arjane Brezigar Masten še vedno nad potencialnimi ravnmi.

Posledica prehoda v zmernejšo fazo gospodarskega cikla

V Banki Slovenije pravijo, da je umirjanje posledica prehoda v zmernejšo fazo gospodarskega cikla tako v Sloveniji kot v glavnih zunanjetrgovinskih partnericah.  Bo pa rast po Dolenčevih besedah še vedno široko osnovana, podkrepljena tako z domačo porabo, torej zasebno potrošnjo in investicijami, ki bodo kljub umirjanju dinamike še vedno precej rasle, kot z zunanjim povpraševanjem in izvozno aktivnostjo.

Kljub umiritvi rasti v nekaterih najpomembnejših partnericah Slovenije bo tuje povpraševanje po besedah Brezigar Mastnove še vedno razmeroma ugodno, izvozni sektor pa bo ohranjal konkurenčnost.

Rast izvoza in uvoza se bo nekoliko umirila, z 8,2 odstotka letos na približno šest odstotkov v 2021. Ker bo rast uvoza po pričakovanjih malenkost presegala rast izvoza, se bo presežek na tekočem računu plačilne bilance rahlo znižal.

Na strani domačih faktorjev v Banki Slovenije ob ugodnih gibanjih na trgu dela in nekoliko hitrejši rast plač pričakujejo rast zasebne potrošnje. Letos naj bi ta dosegla 2,5 odstotka, prihodnje leto 2,4 odstotka, do 2021 pa naj bi se umirila na 2,1 odstotka.

Sta pa tako Dolenc kot Brezigar Mastnova priznala, da so Banko Slovenije presenetili podatki, ki kažejo, da zasebna potrošnja kljub razmeroma ugodni dinamiki rasti plač, ta naj bi v obravnavanem obdobju dosegla nekaj nad 4,5 odstotka, za zdaj še ni tako rastoča.

Kaj natančno je razlog, je po Dolenčevih besedah težko reči. Kot morebiten dejavnik je navedel splošno povečano tveganje in negotovost v mednarodnem okolju. Brezigar Mastnova pa je dodala, da se verjetno poznata še previdnost in konservativnost slovenskih gospodinjstev.

Podobno bi lahko rekli tudi glede investicijske aktivnosti podjetij. Čeprav je izkoriščenost zmogljivosti med najvišjimi v EU, kar je ob izboljšanem finančnem položaju podjetij, povečanem obsegu lastnih sredstev in ugodnih pogojih financiranja podlaga za njihovo povečano investicijsko aktivnost, investicije še niso na pričakovanih ravneh. Dolenc je spomnil, da tudi drugod v območju evra nekatera podjetja investicije odlagajo.

V Banki Slovenije za naslednja leta vseeno pričakujejo nadaljevanje investicijskega cikla podjetij ter tudi nadaljnjo rast stanovanjskih investicij. Prihodnje leto se še naprej pričakuje tudi povečana investicijska aktivnost države. Skupno naj bi bruto investicije v osnovna sredstva letos zrasle za 9,1 odstotka, prihodnje leto za 7,8 odstotka, rast pa naj bi se do 2021 upočasnila na 5,7 odstotka.

Na trgu dela se prav tako napoveduje nadaljevanje ugodnih gibanj. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi s 5,3 odstotka letos v 2021 upadla na 4,5 odstotka in se tako približala predkriznim ravnem ter padla pod naravno stopnjo brezposelnosti. Rast zaposlenosti naj bi se medtem občutno umirila in z 2,8 odstotka letos do 2021 upadla na 0,4 odstotka.

Vse to že ustvarja težave s pomanjkanjem ustreznih kadrov. Podjetja to problematiko v zadnjem obdobju rešujejo s tujimi delavci, ki predstavljajo več kot polovico novih delavcev v zadnjem obdobju in podobna gibanja Banka Slovenije pričakuje tudi v prihodnje. Je pa Brezigar Mastnova opozorila, da delodajalci največ novih delovnih mest razpisujejo v panogah z nižjo dodano vrednostjo in nižjimi plačami. Tja gre tudi večji del tuje delovne sile.

To po njenih besedah priča o tem, da se podjetja še niso uspela prestrukturirati v smer višje dodane vrednosti. Tudi tu v Banki Slovenije še vidijo prostor za nove investicije.

Pritiski na plače so povečani, a niso tolikšni kot pred krizo, prav tako pa plače ne poslabšujejo izvozne konkurenčnosti podjetij, še ugotavljajo v Banki Slovenije.

Tveganja za rast BDP so po navedbah Banke Slovenije nekoliko usmerjena navzdol, razlog za to pa so geopolitična tveganja, na primer dogajanje v Italiji in Franciji ali okoli izstopanja Velike Britanije iz EU, in potencialno stopnjevanje protekcionističnih ukrepov.

Ob dodatnem povečevanju uvoznih dajatev ZDA bi bilo neposredno in posredno prizadetih okoli 1,2 odstotka slovenskega izvoza, so analizirali v bančnem nadzorniku. A večji bi bil negativni vpliv, če bi prišlo do večjega poslabšanja razmer, ki bi se odrazilo v bolj drastičnem upadu zaupanja potrošnikov in podjetij.

Med tveganji iz domačega okolja pa prevladujejo tista, ki bi rast lahko zvišala. V Banki Slovenije izpostavljajo potencialno višjo investicijsko aktivnost države ob boljšem črpanju sredstev EU ter možnost večjega povečanja zasebne potrošnje od pričakovanj.

Tveganja za inflacijo so na drugi strani usmerjena nekoliko navzgor, na primer zaradi rasti stroškov dela v luči nadaljnjega pričakovanega zniževanja brezposelnosti in pritiskov na plače, ter gibanja cene surovin.

Inflacija naj bi sicer v naslednjem obdobju ob hitrejši gospodarski rasti od povprečja območja evra nekoliko presegala srednjeročni cilj Evropske centralne banke. Letos naj bi bila pri dveh odstotkih, v 2019 pri okoli 2,2 odstotka, v 2020 pa pri 2,3 odstotka.