Gospodarska združenja enotna: rešitev je v omejitvi zgornje meje cene elektrike

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka je na skupni novinarski konferenci delodajalskih organizacij postregel z izračunom: slovenska podjetja so prejšnji teden v povprečju dobivala ponudbe za dobavo električne energije v višini 460 evrov za MWh, ob upoštevanju intenzivne pomoči po zakonu to pomeni ceno 316 evrov za MWh. "To je še vedno bistveno višja cena, kot jo ima naša konkurenca po Evropi," je opozoril.

V aktualni energetski krizi gospodarstvo od države ne pričakuje velikega obsega pomoči, želi si le konkurenčnih pogojev v Evropi, je dejal Šimonka. Spomnil je, da so se nekatere države zaradi previsokih cen na evropskih borzah odločile za samostojno pot in uvedle kapico na cene energentov, tudi sam pa vidi rešitev v omejitvi zgornje meje cene elektrike, po kateri so slovenska podjetja dolžna kupovati elektriko.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar je povedal, da ukrepi, ki jih sprejemamo danes, ne zadostujejo in v slovenskem gospodarstvu ne bodo delovali. "Primerjava cen med Slovenijo in Nemčijo kaže, da slovensko gospodarstvo s takimi cenami ne more konkurirati," je pojasnil Cvar. Predsednik Združenja Manager Andrej Božič pa je dodal, da za resen standard, ki pritiče evropski državi, industrijo potrebujemo. "Ta potrebuje več energije, zato moramo zagotoviti, da bo cena energije v Evropi konkurenčna," je dejal.

"Slovensko gospodarstvo je prodalo energijo po nizki ceni, sedaj pa jo kupuje po višji"

S subvencijami imamo občutek, da država pomaga gospodarstvu, a vprašati se moramo, kje je osnovni greh, da imamo skoraj najdražjo energijo v Evropi, opozarja  Jure Knez iz Kluba slovenskih podjetnikov. "Tudi če moramo 20 odstotkov energije kupiti po 200 do 300 evrov, pridemo na okoli sto evrov na megavatno uro," dodaja Knez, ki se še sprašuje, zakaj dobivamo veliko dražje ponudbe in zakaj so potrebne subvencije. 

"Minister Kumer je dejal, da so se v začetku leta podpisale škodljive pogodbe, s katerimi je slovensko elektro gospodarstvo prodalo energijo po zelo nizki ceni in jo sedaj kupujemo po višji," je povedal Knez, ki se mu zdi pomembno dobiti odgovor, kdaj se bodo te pogodbe zaključile in kdaj bomo lahko kupovali lastno energijo po nizki ceni, da se ne bomo dodatno zadolževali. "Teh odgovorov nimamo," dodaja Knez, ki se mu zdijo ti odgovori ključnega pomena. Knez tudi ne razume, zakaj gospodarstvo ne more podpisati pogodb za pol leta, če se takrat iztečejo omenjene pogodbe. "Sploh manjša podjetja te možnosti skoraj nimamo," opozarja Knez, ki meni, da bi na ta način podjetja lahko nato kupovala energijo brez pomoči subvencij.  

"Elektrodistribucijska podjetja pravijo, da so pogodbe poslovna skrivnost. To zame ni odgovor, saj so to državna podjetja," je kritičen Knez. 

"Decembra in januarja sledi eksplozija maloprodajnih cen"

Z visokimi cenami energentov se soočajo tudi trgovska podjetja. "Pred nami je zelo težko obdobje," je dejala predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah. Po njenem mnenju so se vsi v trgovski verigi od covida naprej trudili, da bi ohranili inflacijo in s tem maloprodajne cene na sprejemljivem nivoju, a so se na ta račun "zajedali v svoje rezerve". "Tako dobavitelji kot predelovalci in trgovci teh rezerv sedaj nimamo več," je opozorila Lahova in dodala, da imajo le tri države v EU nižjo bruto maržo od Slovenije. 

Lahova zaradi nastalih razmer napoveduje, da bo decembra in januarja sledila "eksplozija maloprodajnih cen".

Opozorila je še, da v prihodnje sledi tudi dvig minimalne plače in nova dohodninska zakonodaja, ki ne bo pripomogla v tej situaciji. Na trgovinski zbornici se bojijo, da se bo zaradi sprememb pojavil višek delovne sile v trgovini. "Opažamo tudi, da se je spremenilo vedenje potrošnika, ki sedaj troši manj," in pri tem dodala, da se bojijo tudi odliva kupne moči čez mejo, predvsem na Hrvaško.

Pri združenju delodajalcev, obrti in podjetnikov so poudarili, da sta ukrepa za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo v tem trenutku nujna, vendar da bi ju morali naslavljati v svojem zakonu. "Vstopni pogoji so izključili armado podjetnikov, ki imajo priključno moč do 86 kilovatov, na kar verjetno ni nihče pomisli," je povedal in spomnil, da bodo mali poslovni odjemalci iz zakona izvzeti. Ukrepi bodo trajali tri mesece, a pri združenju menijo, da ob takih razmerah to ne bo dovolj. "Še vedno smatramo, da če podjetje prejme pomoč za skrajšanje delovnega časa, pač nima denarja še za zeleni prehod," je dodal Marko Lotrič, predsednik ZDOPS.

"Bolj se ukvarjamo s tem, kdo bo koga varoval kot pa z resnimi gospodarskimi vprašanji," pa je bil kritičen predsednik ameriško-gospodarske zbornice AmCham Slovenija Blaž Brodnjak, ki si želi, da bo slovensko gospodarstvo konkurenčno tudi v prihodnosti. "Na tem mestu ne pričakujemo, temveč zahtevamo denar, ki ga bo slovensko gospodarstvo vrnilo v nekaj letih. Drugače bomo imeli velike težave z zaposlenostjo, kar se bo neposredno prevalilo na pleča proračuna,"  je povedal Brodnjak, ki meni, da je trenutno idealna priložnost, da se gospodarstvo, ki je dobro pripravljeno, še okrepi. 

Globalne nabavne verige se namreč premikajo v srednjo Evropo, je pojasnil Brodnjak.

Na vlado apelirajo tudi s pozivom, naj začnejo graditi energetske objekte. "Primerljive cene elektrike so kratkoročni ukrep, treba pa se je ukvarjati tudi z izgradnjo drugega bloka nuklearke," je dodal Brodnjak, ki pričakuje, da bodo cene elektrike v Sloveniji letos na ravni nemških. "Ko si enkrat umaknjen iz dobavne verige, se lahko trudiš deset let, da se v verigo vrneš," dodaja Brodnjak. 

Problem zelene politike? "Ali je električni avto res zelen, če nimamo niti surovin za baterije?"

V Združenju Manager so opozorili še, da Evropa potrebuje močno industrijo, ki pa porabi več energije kot ostale dejavnosti. "Ali se naša vlada in evropski organi zavedajo, kaj bi pomenil proces deindustrializacije? Pot v revščino,"  pravijo v združenju in pozivajo k premisleku, kaj sploh je zelena politika. "Ali je električni avto res zelen, če nimamo niti surovin za baterije in ostalo elektriko proizvajamo na nezelen način? Zame je to podpora Kitajski, ki s tem osvaja evropski trg."

Pozvali so k bolj odločnim ukrepov, saj da druge države sprejemajo mehanizme, ki pomagajo gospodarstvu. Vlado sprašujejo, ali obstajajo analize, ki bi pokazale, kakšen vpliv bo imela visoka cena energije na število brezposelnih, padec izvoza in deficit v proračunu. Strokovnjaki opozarjajo, da gre za gromozanske zneske, so dodali v združenju.

Kaj predvideva zakon?

Poleg subvencioniranja cen elektrike, plina in pare zakonski predlog predvideva še shemi za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo, s ciljem ohranjanja delovnih mest v primeru resnih težav z energetsko oskrbo ter ukrepe za zagotavljanje likvidnosti podjetij. Ukrepi so ocenjeni na 1,2 milijarde evrov.

Čeprav vlada zagotavlja, da se bo s subvencioniranjem cena energetske oskrbe za podjetja občutno znižala, še posebej za energetsko intenzivna in za tista, ki bodo ob tem izvedla še ukrepe za varčevanje z energijo, in kljub temu so da so združenja zakonsko besedilo intenzivno usklajevala z vladnimi predstavniki, so v gospodarstvu nezadovoljni.

V gospodarstvu vztrajajo pri cenovni kapici

V gospodarstvu poudarjajo, da vladna uredba o zamejitvi cen elektrike za velike odjemalce, ki je spremljala sprejemanje zakonskega predloga, ni prinesla rezultatov, ki so jih v gospodarstvu pričakovali, saj da podjetja še danes prejemajo ponudbe za leto 2023, ki presegajo 500 evrov za megavatno uro. Tudi subvencionirana cena bo tako po opozorilih delodajalcev še vedno tudi do petkrat višja, kot jo plačujejo tuji tekmeci, vse to pa bo slovensko gospodarstvo postavilo v nekonkurenčen položaj in prineslo številne negativne posledice.

V gospodarstvu vztrajajo pri cenovni kapici za nakupe energije za leto 2023 in svarijo, da več kot 60 odstotkov podjetij zaradi visokih cen še nima sklenjenih pogodb za prihodnje leto. Na vladni strani medtem vztrajajo, da so predlagane rešitve maksimum tistega, kar omogoča evropska zakonodaja, in da je za resnejše znižanje samih tržnih cen elektrike in plina potreben dogovor o cenovni omejitvi na ravni EU. Ta se zaradi nesoglasij med članicami že tedne izmika.