Premier Miro Cerar je po ponedeljkovem vrhu koalicije zagotovil, da bo vlada storila vse, da bo projekt gradnje drugega tira pravočasno, torej februarja, prijavila na razpis za evropska sredstva iz instrumenta za povezovanje Evrope (CEF). Kot je dejal, pri tem intenzivno razmišljajo o možnosti javno-zasebnega partnerstva, za financiranje s proračunskimi sredstvi pa trenutno ni možnosti.
Predstavnikov gospodarstva pa to ni prepričalo. "Zasebno partnerstvo za izgradnjo 27 kilometrov železniške proge ne pride v poštev, takšnega investitorja ni," je danes dejal predsednik sekcije pristaniških špediterjev pri združenju za promet na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Čedomir Bojanić.
Pritrdil mu je tudi Rok Svetek iz podjetja Adria Kombi. Kot je dejal, takšnih projektov običajno ne gradijo zasebni investitorji. Ti namreč želijo, da se jim investicija v določenem roku povrne in da ob tem še nekaj zaslužijo, infrastrukturni objekti, kot je železnica, pa se gradijo za 100 let. Dejal je tudi, da je v Evropi veliko javnozasebnih partnerstev, predvsem pri gradnji avtocest, na koncu propadlo, npr. na Madžarskem.
Drugi tir nujno potrebujemo čim prej
Se pa gospodarstveniki strinjajo, da drugi tir nujno potrebujemo čim prej. Vlado in ministrstvo za infrastrukturo zato pozivajo, naj pristopita k izvedbi potrebnih postopkov za izgradnjo drugega tira, pri čemer način financiranja ne sme biti ovira, je povedal Igor Sep iz združenja za promet pri GZS. "Vsi vemo, da je promet bistvenega pomena za evropsko gospodarstvo. Evropska pristanišča so motor razvoja, več kot tri četrtine trgovine EU se izmenja preko pristanišč," je navedel Sep. Pristanišča predstavljajo hrbtenico za oskrbo gospodarstva, zato mora biti zagotovljena ustrezna infrastruktura za odpremo blaga, tako cestna kot tudi železniška, je dodal.
V Sloveniji se je pristaniški blagovni promet po podatkih državnega statističnega urada med letoma 2004 in 2013 povečal za 42,5 odstotka, napovedi mednarodnega foruma za promet pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj pa kažejo, da se bo mednarodni tovorni promet do leta 2050 početveril, je povedal Sep.
Od ustrezne infrastrukture in prometa v Luki Koper so v Sloveniji odvisne številne dejavnosti in podjetja – od prevoznikov, špediterjev in logistov do skladiščenja blaga in spremljajočih dejavnosti. Takšnih družb je brez samostojnih podjetnikov v Sloveniji okoli 2500, zaposlujejo več kot 20.000 ljudi, ustvarijo pa okoli tri milijarde evrov prihodkov letno, je navedel Sep in spomnil tudi na pobrane carinske dajatve v Luki Koper.
Bojanić je dodal, da si drugega tira ne želijo le v Slovenskih železnicah in Luki Koper – želijo si ga tudi špediterji. Slovenske železnice in Luka Koper sta le dve podjetji v logistični verigi, sta le "vrh ledene gore", pod njima pa je vrsta podjetij, ki prepeljejo tovor. Opozoril je tudi, da se blagovni tokovi vzpostavljajo dolgoročno. "Pogodbe v logistiki se sklepajo dolgoročno," je dejal.
'Če drugega tira ne bo, prometa skozi Slovenijo ne bo'
Svetek je opozoril, da bi moral biti drugi tir zgrajen že pred 10 leti, da bi lahko bila Luka Koper danes še bolj uspešna. Prepričan je, da se denar na trgu za to da dobiti. "Treba ga je znati pobrati, oplemenititi skozi infrastrukturo, ki jo bomo zgradili, in počasi povrniti. Če se drugi tir ne bo zgradil v najkrajšem času, ga tudi leta 2030 ne potrebujemo," je dejal in leto 2020 označil kot skrajni čas, da ga zgradimo.
"Če drugega tira ne bo, verjemite, da prometa skozi Slovenijo ne bo. Tovora, ki ga bomo obdelovali slovenski špediterji, ne bo. Z blagom se bomo oskrbovali skozi druga pristanišča," je opozoril Bojanić. Cene drugega tira, ki je ocenjen na 1,4 milijarde evrov, ni mogel natančno komentirati, ker ni gradbeni strokovnjak, je pa dejal, da ne gre za projekt, ki ga moramo unovčiti v 10 letih. Infrastruktura, ki omogoča razvoj, se bo unovčevala bistveno dlje, je dodal.
Gašperšič: Drugi tir na evropski razpis, finančna konstrukcija dopolnjena naknadno
Na zahtevo poslanske skupine NSi je bila na temo drugega tira med Koprom in Divačo sklicana seja odbora. Jernej Vrtovec je opozoril na nujnost izgradnje drugega tira, saj nas bodo v nasprotnem primeru prometni tokovi zaobšli, Slovenija pa bo postala železniški muzej na prostem.
Infrastrukturni minister Peter Gašperšič je pojasnil, da bodo drugi tir in tudi druge projekte - posodobitev proge Zidani most-Celje, posodobitev proge Poljčane-Slovenska Bistrica, izgradnja vozlišča Pragersko, Tivolski lok in izvlečni tir - prijavili na razpis za evropska sredstva, katerega rok je 26. februar. "Z naštetimi projekti se bomo prijavili na razpis za sredstva, dodeljena na nacionalni ovojnici, z drugim tirom pa na odprti razpis, kjer je mogoče doseči 30-odstotno financiranje z EU sredstvi," je pojasnil.
Finančna konstrukcija za drugi tir bo naknadno dopolnjena z javno-zasebnim partnerstvom. Delovna skupina, zadolžena za pripravo finančne konstrukcije, je imela sicer na mizi tri možne različice financiranja, na koncu se je odločila za javno-zasebno partnerstvo. Zasebnega partnerja bodo iskali tekom letošnjega leta, kakšen bo model tega partnerstva in kolikšen bo vložek zasebnega partnerja, pa bo znano naknadno. Če manjkajočega dela ne bo mogoče zagotoviti z vložkom zasebnega vlagatelja, tako Gašperšič, pa bo treba razmisliti o možnosti udeležbe z zadolževanjem.
Interes za gradnjo drugega tira je sicer po Gašperšičevih besedah mednarodno velik, interes za sodelovanje z Luko Koper so izkazovale že mnoge države in mnoga podjetja. "Na podlagi tega je koalicijski vrh sprejel odločitev, da se preveri ta interes in se ga skuša ovrednotiti. Sem optimist in če bodo v Luki in na Slovenskih železnicah tukaj sodelovali, bo ta partner lahko dal zelo dobro ponudbo ter prispeval k lažji izgradnji drugega tira in poskrbel za prepotreben razvoj Luke Koper," je dejal.
Glede pomislekov o višini investicije v drugi tir je Gašperšič povedal, da bo dokončno vrednost mogoče določiti šele takrat, ko bodo na mizi zavezujoče ponudbe. Sicer pa je po njegovem prepričanju ocenjena vrednost realistična. "Če bodo dejanske ponudbe pokazale, da je drugi tir mogoče zgraditi ceneje, bomo, seveda, veseli. Ne bi pa želel, da izhajamo iz preveč optimističnih ocen, potem pa se bo vrednost zvišala," je dejal.
KOMENTARJI (252)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.