Gospodarski krog poziva k ambicioznejši debirokratizaciji

Gospodarski krog, v katerem so združeni Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Združenje Manager, SBC – Klub slovenskih podjetnikov in Amcham Slovenija, je na današnji virtualni novinarski konferenci predstavil svoje predloge s področja vitke države. "Epidemija covida-19 in politična situacija Slovenijo zapirata v vrtinec bolj kratkoročnih ukrepov in aktivnosti. Zdi se nam, da se včasih več ukvarjamo sami s sabo kot pa z razvojem," je dejala predsednica Združenja Manager Medeja Lončar.

Vsi govorci so si bili enotni, da je predlog uvedbe socialne oz. razvojne kapice pri 6000 evrih bruto plače korak v pravo smer. A so hkrati pozvali, naj se ta prag zniža, pri čemer v Gospodarskem krogu izpostavljajo 2,5-kratnik povprečne plače v naslednjih treh letih, kar znaša okoli 4600 evrov bruto. Če trenutne javnofinančne razmere po oceni vlade ne omogočajo nižanja višine praga za socialnorazvojno kapico, v Gospodarskem krogu alternativno predlagajo, da se v zakonodaji predvidi postopno nižanje do 2,5-kratnika v naslednjih nekaj letih. "To bi pomenilo neko resno zavezo, zavedanje pomena kapice za najbolj razvojno naravnan kader ter hkrati predvidljivost za snovanje nadaljnjih davčnih ukrepov," so zapisali v sporočilu za javnost po novinarski konferenci.

Slovenski izobraževalni sistem trenutno ne proizvaja zadosti kadra, ki ga za razvoj potrebujejo podjetja. "Govorimo o informacijskih tehnologijah in podatkovnih znanstvenikih – digitalizacija nas potiska v to smer. Potrebujemo prenovo izobraževalnega sistema, ki pa bo trajala nekaj let. V tem trenutku moramo te razvojne kadre pridobivati od zunaj," je opisal predsednik Amchama Slovenija Blaž Brodnjak.

K uvedbi razvojne kapice mora država pristopiti bolj ambiciozno, je menil. "V gospodarstvu pozdravljamo dvig minimalne plače, ker želimo vsi živeti bolje. A ti dvigi morajo biti predvidljivi in slediti dvigu dodane vrednosti. Najprej moramo ustvariti več, da bomo lahko delili več," je poudaril Brodnjak. Slovenska podjetja pa trenutno ne morejo biti konkurenčna na mednarodnem trgu dela. "Če želim pripeljati kolega iz Makedonije, ki ga imam na razpolago, me tukaj stane dvakrat ali trikrat več. Zato bo ostal tam, tega delovnega mesta v Sloveniji ne bo. Ni vprašanje, ali razvojno kapico potrebujemo ali ne, vprašanje je le, kdaj in s kakšno ravnijo ambicioznosti," je dejal Brodnjak.

Predsednik SBC Jure Knez je menil, da je v tem trenutku na voljo dovolj finančnih sredstev za bistven korak naprej, pri čemer je izpostavil nacionalni načrt za okrevanje in odpornost. "Programu manjka poglobljena vsebina, manjka vizija, manjka pogum, da bi naredili nujne spremembe. V gospodarstvu že danes potrebujemo odločne, hitre korake, da ostanemo konkurenčni," je posvaril. Knez je med drugim pozval k debirokratizaciji, za katero niso vedno nujne zakonske spremembe. Kot primer je izpostavil to, da podjetja iste podatke sporočajo na različne naslove: na finančno upravo, agencijo za javnopravne storitve in evidence, statistični urad, Banko Slovenije in druge. Prav tako je treba pohitriti postopke v podpornih organizacijah, kot sta agencija za okolje in agencija za varstvo konkurence. "Država se mora obnašati kot podjetje, za dobro podjetje pa so stranke na prvem mestu," je poudaril.

V Združenju Manager med drugim kot nujno vidijo zmanjšanje števila predpisov, ki urejajo poslovanje in delovanje podjetij. "900 veljavnih zakonov ter več kot 22.000 predpisov in drugih aktov, kolikor jih imamo danes, je mnogo preveč in potrebna je optimizacija. Hkrati bi lahko bili veliko manj strogi in restriktivni pri prenosu evropskega pravnega reda," je dejala Lončarjeva. Vrsta sprememb je nujna tudi za večjo učinkovitost administrativnih postopkov. Pri pridobivanju gradbenih dovoljenjih denimo nista problematična le število postopkov in njihovo trajanje, ampak tudi stroški. V Sloveniji ti dosegajo povprečno 2,7 odstotka gradbene vrednosti, v Avstriji in Nemčiji pa 1,1 odstotka, je izpostavila.

Predsednik GZS Boštjan Gorjup pa se je med drugim zavzel za hitrejše umeščanje objektov v prostor, izpostavil je tudi, da dolgotrajna oskrba ne bi smela zviševati stroškov dela. Zakon o minimalni plači bi moral zagotoviti večjo predvidljivost, podjetja si želijo tudi ugodnejše davčne obravnave vlaganj v zdravstveno preventivo zaposlenih, razširiti bi morali definicijo izdatkov za raziskave in razvoj.

Smiselno bi bilo tudi povečati olajšave za investicije na 100 odstotkov ter zlasti poenostaviti poslovanje za mala in srednja podjetja, je še menil Gorjup. Nenazadnje pa bi morala država usmeriti razpoložljiva sredstva v pospešeno digitalizacijo javne uprave in zasebnega sektorja. "Bolj digitalizirana javna uprava bo tudi večje zagotovilo za učinkovitost, transparentnost ter sčasoma za vitkost," je sklenil.