Gospodarska rast se umirja, potrošnja zaradi optimističnih potrošnikov vseeno višja

Gospodarska rast se je v drugem letošnjem četrtletju začela upočasnjevati, a ostaja v medletni primerjavi vseeno opazno nad povprečjem v EU, ob današnji objavi statističnih podatkov ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

BDP je bil v drugem četrtletju za 2,5 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. Po sezonsko prilagojenih podatkih se je medtem BDP glede na prvo četrtletje povečal za 0,2 odstotka, v medletni primerjavi pa za 2,6 odstotka, je danes objavil statistični urad. Obenem so na Umarju omenili, da je bil BDP realno v celotnem prvem polletju za 2,9 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. Medletna rast BDP v Sloveniji je tako v drugem četrtletju ostala precej nad povprečno rastjo v EU, ki je po desezoniranih podatkih dosegla 1,3 odstotka.

"Rast zasebne potrošnje se krepi celo nekoliko hitreje, kot smo pričakovali spomladi. To povezujemo z ugodnimi gibanji na trgu dela in še vedno visoko ravnjo zaupanja potrošnikov, kot pozitivnega ocenjujemo tudi vpliv davčnih razbremenitev dohodka," je povedala direktorica Umarja Maja Bednaš.

Rast plač je bila s 3,9 odstotka v drugem četrtletju po navedbah Umarja nekoliko višja kot v enakem obdobju lani, a je zlasti v zasebnem sektorju ostala zmerna in še ne predstavlja povečanega pritiska na stroškovno konkurenčnost slovenskih izvoznikov.

Rast zaposlenosti je ostala razmeroma visoka, predvsem mesečna gibanja pa kažejo na postopno umirjanje. Po Umarjevi oceni je to delno posledica umirjanja rasti povpraševanja, delno pa še vedno visokega pomanjkanja usposobljenih delavcev. Ta težava se je sicer v zadnjih mesecih malenkost zmanjšala, a kljub povečanemu prilivu tujih delavcev ostaja velika.

Po slabših obetih za konec leta, spet več optimizma za prihodnje leto

Ob postopnem umirjanju rasti tujega povpraševanja se tako že od druge polovice lanskega leta umirjajo izvozna naročila, vendar pa se je rast skupnega izvoza vseeno še nekoliko zvišala. Vplive upočasnitve rasti v mednarodnem okolju namreč blaži opazna pospešitev izvoza nekaj ožjih skupin blaga, kot so farmacevtski in medicinski proizvodi.

Gospodarska pričakovanja podjetij in potrošnikov v Sloveniji in v EU so se sicer v zadnjih mesecih v splošnem dodatno poslabšala, to pa skupaj z zadnjimi napovedmi za trgovinske partnerice ter povečanimi tveganji in negotovostjo v mednarodnem okolju po ocenah Umarja nakazuje na nadaljnje postopno umirjanje rasti izvoznega dela slovenskega gospodarstva.

Obeti za izvozni del gospodarstva so tako do konca leta slabši. "Za prihodnje leto pa vse mednarodne institucije pričakujejo ponovno nekoliko višjo gospodarsko rast v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah. To bomo upoštevali v jesenski napovedi, ki jo bo Umar objavil v drugi polovici septembra," je sklenila Bednaševa.

Ohlajanje v tujini upočasnjuje rast pri nas

Skladno z upočasnitvijo gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju je vse šibkejša rast investicij v opremo in stroje, umirja se tudi rast v gradbeništvu. Četrtletna rast dodane vrednosti v gradbeništvu se je pod vplivom slabega vremena močno upočasnila, vendar je medletno ostala visoka skladno z investicijsko aktivnostjo, so zapisali.

Podobno kot v območju z evrom so razmere ostale dokaj ugodne v zasebnih storitvah, saj se še naprej krepi domača zasebna potrošnja, solidno pa ostaja tudi tuje povpraševanje po storitvah, vendar se rast njihove dodane vrednosti še naprej umirja. Po navedbah Banke Slovenija, je k povečanju trošenja ponovno prispevala država, a v precej manjši meri kot v prvem četrtletju.

Ker v mednarodnem okolju še ni znakov izboljšanja razmer v industriji, nekoliko pa se je zmanjšalo tudi zaupanje v domačem gospodarstvu, Banka Slovenije pričakuje nadaljevanje nižje gospodarske rasti tudi v nadaljevanju letošnjega leta.

Upočasnjevanje gospodarske rasti se začenja odražati tudi na trgu dela, še izpostavlja banka. Medletna stopnja rasti skupne zaposlenosti ostaja visoka, čeprav se je nekoliko znižala, in sicer s treh odstotkov na 2,6 odstotka. Kazalniki tekoče dinamike zaposlovanja pa po navedbah centralne banke kažejo na bolj izrazito umirjanje.

V drugem četrtletju 4,2-odstotna anketna brezposelnost

Razmere na trgu dela so trenutno sicer še vedno zelo podobne tistim pred krizo. Stopnja anketne brezposelnosti je tako v drugem letošnjem četrtletju znašala 4,2 odstotka, kar je odstotno točko manj kot v enakem obdobju lani in blizu najnižji vrednosti doslej, ki je bila izmerjena v tretjem četrtletju 2008 pri 4,1 odstotka.

Stopnja brezposelnosti se je v četrtletni primerjavi znižala za 0,6 odstotne točke, je danes sporočil državni statistični urad.

Število brezposelnih in delovno aktivnih je bilo v drugem četrtletju skoraj enako kot pred enajstimi leti. Brezposelnih je bilo 43.000, kar je 10.000 (ali 19,3 odstotka) manj kot v enakem obdobju lani. Dolgotrajno brezposelnih oseb, tj. brezposelnih 12 ali več mesecev, je bilo 20.000, kar je v letni primerjavi 22,4 odstotka manj. Število oseb, brezposelnih manj kot 12 mesecev (24.000), je bilo za 16,5 odstotka nižje kot lani.

Od vseh, ki so bili v drugem letošnjem četrtletju zaposleni (v delovnem razmerju, prek študentskega servisa in v drugih oblikah dela), je bilo približno 732.000 zaposlenih za nedoločen čas in 114.000 zaposlenih za določen čas. Število zaposlenih za nedoločen čas se je glede na stanje pred enim letom povečalo za 5,6 odstotka, število zaposlenih za določen čas pa zmanjšalo za 17 odstotkov.

Lani 1,4-odstotna gospodarska rast

Gospodarska rast je bila v letu 2018 po prvi letni oceni državnega statističnega urada realno 4,1-odstotna, kar je 0,4 odstotne točke manj od februarske ocene in za 0,7 odstotne točke manj kot v 2017. V tekočih cenah je BDP lani znašal 45,755 milijarde evrov, kar pomeni 6,4-odstotno rast.

Končna potrošnja gospodinjstev se je realno povečala za 3,4 odstotka, največji prispevek k temu je bil v skupini izdatkov za transportna sredstva in storitve. Končna potrošnja sektorja država se je povečala za 3,2 odstotka.

Obseg bruto investicij v osnovna sredstva se je povečal za 9,4 odstotka, predvsem zaradi povečanja investicij podjetij v stroje in opremo. Povečale so se tako investicije v transportna sredstva (realno za 7,2 odstotka) kot investicije v druge stroje in opremo (realno za 11,9 odstotka). Pomemben je bil tudi prispevek investicij v nestanovanjske zgradbe, te so se realno povečale za 11,5 odstotka.

Bruto investicije v osnovna sredstva so predstavljale 19,2 odstotka BDP, kar je 0,9 odstotne točke več kot v 2017.

Število zaposlenih se je v letu 2018 povečalo za 3,3 odstotka, število samozaposlenih pa za 2,5 odstotka. Skupna zaposlenost se je povečala za 3,2 odstotka in je bila ocenjena na 1.020.719 oseb, od tega jih je bilo zaposlenih 81 odstotkov, ostali so bili samozaposleni.