Gospodarska rast se je nekoliko okrepila

Vpliv na gospodarska gibanja je imelo v tretjem letošnjem četrtletju tudi večje število delovnih dni kot v lanskem. Letos sta bila tako dva delovna dneva več, je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil predstavnik za odnose z javnostmi na statističnem uradu Martin Bajželj.

Po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo tudi za primerjave v EU, je bila medletna rast v tretjem trimesečju zato nekoliko nižja, le odstotna. V četrtletni primerjavi je bila medtem 0,3-odstotna. V drugem četrtletju sta bili ti stopnji rasti pri 0,7 oz. 0,1 odstotka. Kljub rahli pospešitvi glede na drugo trimesečje pa gospodarska dinamika ostaja precej bolj umirjena kot ob koncu minulega leta in tudi še v začetku tega. 

Medtem ko se je domača poraba v tretjem četrtletju predvsem zaradi občutnega padca investicij medletno malenkost zmanjšala, pa je pozitivno k BDP prispeval zunanjetrgovinski saldo. Domača poraba je bila tako v primerjavi z lanskim tretjim četrtletjem manjša za 0,4 odstotka. Glavni razlog za to so bruto investicije, ki so nazadovale za 13,6 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 8,2 odstotka, pri čemer so najizraziteje upadle investicije v gradbene objekte, za 14,5 odstotka. Investicije podjetij v opremo in stroje so bile manjše za 2,6 odstotka.

Gre za izrazito poslabšanje gibanj na področju investicij. To se kaže tudi v sektorski podobi gospodarskih gibanj, saj je gradbeništvo beležilo 10,3-odstoten medletni upad dejavnosti, potem ko je že v drugem trimesečju nazadovalo za 3,5 odstotka. V tretjem četrtletju lani je medletno beležilo še 15,7-odstotno rast, občutno pa so se gibanja umirila proti koncu 2023.

Negativno je na BDP vplivalo tudi gibanje zalog, ki je gospodarsko rast oklestilo za 1,3 odstotne točke.

Končna potrošnja je bila medtem medletno za 3,8 odstotka večja. Najbolj je zrasla končna potrošnja države, in sicer za 9,1 odstotka, povečala pa se je tudi potrošnja gospodinjstev, namreč za 1,9 odstotka. Rast zasebne porabe se je pokazala tudi v trgovini in gostinstvu, kjer je medletno dosegla 2,5 odstotka in bila s tem precej višja kot v prejšnjih četrtletjih. Tudi druge storitvene dejavnosti so se s 3,7 odstotka okrepile bolj kot v prejšnjih dveh trimesečjih.

Pozitivno je medtem na gospodarska gibanja v tretjem trimesečju, kot omenjeno, vplivala zunanja trgovina. Medletna rast izvoza je namreč z 8,4 odstotka presegla rast uvoza, ki je bila pri 6,5 odstotka. Tako rast izvoza kot uvoza je bila izrazitejša pri blagu kot pri storitvah. Izvoza blaga je bil tako medletno večji za 9,3 odstotka, izvoz storitev pa za 4,9 odstotka. Uvoz blaga je medtem narasel za 6,6 odstotka, uvoz storitev pa za 4,5 odstotka. Zunanjetrgovinski saldo je tako h gospodarski rasti prispeval 1,9 odstotne točke.

Predelovalni sektor je ob ugodnejših zunanjetrgovinskih gibanjih zabeležil petodstotno medletno rast, kar je bistveno bolje kot v prejšnjih četrtletjih, ko je bodisi stagniral bodisi beležil rahlo nazadovanje.

V devetih mesecih skupaj je bila medletna realna rast BDP z 1,4 odstotka blizu zadnjih napovedi domačih in mednarodnih ustanov za celoletno rast slovenskega gospodarstva. Te ocene so bile namreč v zadnjem času popravljene navzdol in so pri 1,5 odstotka. Skupna zaposlenost se je v tretjem trimesečju medtem malenkost zmanjšala, in sicer za 0,1 odstotka, je še povedal Bajželj. Gre za prvi padec po zelo dolgem obdobju. Pred tem se je z izjemo začasnega koronskega šoka zaposlenost konstantno povečevala od drugega četrtletja 2014.

Gospodarsko rast zavirata šibko investiranje in ciklično ohlajanje gradbeništva

Rast BDP še naprej omejujeta predvsem ciklično ohlajanje gradbeništva in šibko investiranje, medtem ko jo podpirata zlasti državna in zasebna potrošnja, je ob objavi podatkov zapisala Banka Slovenije. Kot nekoliko presenetljivo so označili dejstvo, da je v tretjem četrtletju rast dvigoval tudi zunanjetrgovinski saldo. Gospodarska rast v Sloveniji je bila tako primerljiva s povprečjem evrskega območja, ki se sooča z vztrajajočimi izzivi, povezanimi s konkurenčnostjo in neugodnimi razmerami v zunanji trgovini, so še navedli v centralni banki.

Čeprav so se gospodarske razmere v tretjem četrtletju nekoliko izboljšale, razpoložljivi podatki za prva tri četrtletja po navedbah Banke Slovenije kažejo šibkejšo rast BDP letos od predhodnih pričakovanj, kar bodo upoštevali v novih napovedih, ki bodo objavljene v sredini decembra. Trenutno je napoved Banke Slovenije za letošnjo rast še 2,5 odstotka, a ustanove, ki so svoje ocene že posodobile, so jih popravile na 1,5 odstotka.

Rast gospodarske aktivnosti je po navedbah Umarja v okviru pričakovanj njihove jesenske napovedi. "Zadnji podatki kažejo, da so gibanja v izvoznem delu gospodarstva nekoliko bolj ugodna od jesenskih pričakovanj, investicijska aktivnost pa je nižja," je dejala v. d. direktorice Umarja Maja Bednaš.

Kot so sporočili z Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), so tveganja za uresničitev napovedi v mednarodnem okolju povezana predvsem z morebitno zaostritvijo geopolitičnih razmer in trgovinskih konfliktov na globalni ravni ter počasnejšim gospodarskim okrevanjem v nekaterih pomembnih trgovinskih partnericah. Negotovosti v domačem okolju pa ostajajo povezane predvsem z zagotavljanjem zadostnih zmogljivosti za izvajanje visoke investicijske aktivnosti države v prihodnjih letih in uspešnostjo privabljanja tuje delovne sile, so dodali.