"Gospodarska rast se letos umirja, zlasti v izvoznem delu gospodarstva, nižja kot lani je tudi rast zasebne potrošnje, nadaljuje pa se rast investicij v zgradbe in objekte," so v jesenski napovedi poudarili v Umarju.
Na spremembo letošnje napovedi v nominalnih zneskih močno vpliva spremenjeno izhodišče objave statističnega urada glede prve letne ocene bruto domačega proizvoda (BDP) za leto 2022. Ta je prvotno oceno nominalnega BDP-ja na podlagi četrtletnih podatkov znižala za skoraj dve milijardi evrov, so poudarili.
"Na realna gibanja pa vpliva zlasti gospodarsko ohlajanje v najpomembnejših trgovinskih partnericah, ki je izrazitejše od pričakovanega spomladi, še posebej v Nemčiji, kar vpliva na nižjo rast izvoza," je na današnji novinarski konferenci izpostavila direktorica Umarja Maja Bednaš.
Na napoved vplivajo tudi spremembe v realni rasti nekaterih agregatov v objavi prve letne ocene za lansko leto, zlasti zasebne potrošnje ter dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, so še pojasnili na uradu.
Umar ponovno nekoliko večjo rast BDP pričakuje leta 2024, in sicer 2,8-odstotno. "S postopno višjo rastjo tujega povpraševanja pričakujemo ponovno rast izvoza in krepitev rasti dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, nadaljevala se bo rast storitvene menjave," so izpostavili.
Spremenili so se tudi kazalniki stopnje varčevanja gospodinjstev, ki je zdaj precej višja, in produktivnosti, predvsem v predelovalnih dejavnostih, ki je upadla. "To tudi vsebinsko spreminja izhodišča za pripravo napovedi, saj kaže na večji vpliv padca kupne moči in večjo previdnost gospodinjstev pri trošenju, kot je bilo prvotno ocenjeno, ter močnejši vpliv stroškovnih pritiskov na aktivnost v pretežno izvoznem delu gospodarstva," je pojasnila Bednaševa.
Rast izvoza blaga in storitev bo letos tako nekoliko zaostajala za rastjo tujega povpraševanja. Na Umarju pričakujejo nadaljevanje visoke aktivnosti pri investicijah v zgradbe in objekte, ki se bo umirjala. Rast zasebne potrošnje bo nižja kot lani.
"Pričakujemo, da se bo v drugi polovici leta zmerno povečevala, na kar bodo vplivali visoka zaposlenost, nadaljnja zmerna realna rast plač ter vladni ukrepi za blažitev rasti cen energentov in odpravo posledic naravnih nesreč, v manjši meri pa tudi nadomestitve poškodovanih proizvodov v avgustovskih poplavah," je dejala direktorica urada.
"Gospodarske posledice poplav je težko napovedati"
Širše gospodarske posledice poplav je sicer po njenih besedah težko napovedati, in sicer zaradi enkratnosti dogodka ter še nepopolne ocene škode, nedokončnih načrtov obnove in nedorečenih vseh vladnih ukrepov.
"Sanacija in obnova bosta spodbudno vplivali na gradbeno aktivnost, a hkrati so kapacitete že zdaj visoko zasedene. Zato je v določenem obsegu možno izrivanje drugih investicij, ob tem pa se povečuje tveganje, da bi lahko dodatno povpraševanje po gradbenih delih povišalo cene v gradbeništvu, večje povpraševanje po delavcih pa bi, ob že aktualnem pomanjkanju delovne sile, lahko vplivalo na hitrejši dvig plač in posledično počasnejše zniževanje inflacije," je pojasnila Bednaševa.
So pa tudi možnosti za višjo gospodarsko rast, ki so po njenih besedah povezane zlasti s prizadevanji za privabljanje delovne sile in učinkovitostjo črpanja sredstev EU.
V letu 2024 Umar pričakuje ponovno nekoliko višjo rast BDP, 2,8-odstotno. S postopno višjo rastjo tujega povpraševanja pričakujejo ponovno rast izvoza in krepitev rasti dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, nadaljevala se bo rast storitvene menjave.
Po napovedi se bo nadaljevala rast investicij, spodbujena bo s sanacijo in obnovo po poplavah in ponovno rastjo podjetniških investicij v opremo in stroje. Rast zaposlenosti in upadanje brezposelnosti se bosta do konca letošnjega leta še umirjala, veliko pomanjkanje delovne sile pa tudi v prihodnjih letih ne bo dopuščalo vidnejše rasti zaposlenosti.
V nadaljevanju leta se bo inflacija po napovedi Umarja še naprej umirjala, a manj izrazito kot v preteklih mesecih. Rast cen storitev se bo po njihovi poceni konec leta pričela umirjati, a bo še vedno razmeroma visoka. Tudi prispevek cen hrane bo letos ostal razmeroma visok, se pa rast cen hrane znižuje z visokih ravni v začetku leta. Prispevek cen energentov naj bi bil ob odsotnosti šokov v obdobju celotne napovedi zmeren.
Za obdobje 2024-2025 Umar pričakuje, da se bo inflacija ob odsotnosti zunanjih šokov še naprej umirjala in naj bi se ob podpori ukrepov denarne politike do konca prihodnjega leta znižala na dobre tri odstotke, do konca leta 2025 pa bi se približala dvema odstotkoma.
KOMENTARJI (113)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.