Država leto končala celo z minimalnim presežkom

Visoka gospodarska rast je v letu 2017 prvič po osamosvojitvi prispevala k odpravi primanjkljaja v slovenskih javnih financah. Država je leto končala celo z minimalnim presežkom, znašal je 13 milijonov evrov oz. 0,03 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

K odpravi primanjkljaja je pripomogla visoka rast prihodkov države. Prihodki so se lani povečali za 6,5 odstotka, izdatki pa za 1,9 odstotka."S tem je Slovenija prišla v situacijo, ko je imela prihodke in izdatke skoraj izravnane," je povedala Nina Stražišar iz državnega statističnega urada.

Slovenija je javno-finančni primanjkljaj zniževala postopno, potem ko so ga leta 2013 stroški zaradi sanacije bank potisnili celo do 15 odstotkov BDP. V letu 2017 je tako ob hkratnem občutnem povečanju prihodkov ustvarila ravnovesje med prihodki in izdatki. "Tudi zgodovinsko se je tak presežek zgodil prvič, odkar je Slovenija samostojna država," je dejala Stražišarjeva.

Na drugi strani pa se dolg države v zadnjih letih povečuje. V letu 2017 se je povečal za 0,3 odstotka na 31,86 milijarde evrov. V deležu BDP to pomeni 73,6 odstotka, zaradi nominalne rasti BDP pa je ta številka za 6,7 odstotne točke manjša kot leta 2014.

Zaradi dražjega življenja se je povišala tudi inflacija. Letno inflacijo je višala predvsem dražja hrana, mesečno pa dražja oblačila in obutev. In sicer smo imeli v Sloveniji marca na letni ravni 1,2 odstotno inflacijo, na mesečni ravni pa 0,3 odstotno, je sporočil državni statistični urad.

Blago se je v letu dni podražilo za odstotek, storitve pa za 1,4 odstotka. Cene blaga dnevne porabe so se zvišale za 2,4 odstotka, cene trajnega blaga in poltrajnega blaga pa so se znižale za 2,3 oziroma 1,1 odstotka.

K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ, 0,6 odstotne točke, prispevale višje cene hrane (za 3,9 odstotka). Sadje se je podražilo za 15,4 odstotka, meso za 8,8 odstotka, mleko, sir in jajca pa za 2,2 odstotka.

Na drugi strani pa so letno inflacijo za 0,2 odstotne točke ublažile nižje cene avtomobilov (za 4,4 odstotka), po 0,1 odstotne točke pa cenejši zelenjava (za 6,1 odstotka) in mobilna telefonija (za 3,1 odstotka).

Na mesečni ravni so se cene življenjskih potrebščin v marcu v povprečju zvišale za 0,3 odstotka. K mesečni inflaciji so 0,4 odstotne točke prispevale višje cene oblačil in obutve (oblačila so bila dražja za 6,7 odstotka, obutev pa za 4,7 odstotka), po 0,1 odstotne točke pa dražje storitve v skupini zdravstvo (za 1,4 odstotka), oprema za šport (za 15,6 odstotka) ter druge marčne podražitve.

Mesečno inflacijo so za 0,3 odstotne točke ublažile nižje cene počitniških paketov (za 9,3 odstotka), za 0,1 odstotne točke pa še nižje cene pogonskih goriv (za 2,5 odstotka).

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za evropske primerjave, je bila v marcu 1,5-odstotna (v istem mesecu prejšnjega leta je bila dvoodstotna), povprečna 12-mesečna rast cen je bila 1,4-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 0,6-odstotna), mesečna rast cen pa 0,4-odstotna.

Blago se je v marcu na letni ravni podražilo za odstotek, storitve pa za 2,3 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 2,3 odstotka, medtem ko sta se trajno in poltrajno blago pocenila, prvo za 2,7, drugo za en odstotek.