Gospodarska rast je lani upadla

Gospodarska rast v letu 2005 je v glavnem temeljila na visoki rasti izvoza in umirjeni rasti uvoza. Posledično je saldo menjave s tujino k 3,9-odstotni gospodarski rasti prispeval 2,3 odstotne točke. Predlani je Slovenija zabeležila 4,2-odstotno gospodarsko rast.

Lanska 3,9-odstotna gospodarska rast je približno povprečna rast, ki jo je Slovenija dosegala v zadnjih desetih letih, in ena višjih po letu 2000, je pojasnila Karmen Hren, odgovorna za področje nacionalnih računov.

Na gospodarsko rast vplivalo število delovnih dni

V tekočih cenah je slovenski bruto domači proizvod (BDP) lani znašal slabih 6560 milijard tolarjev, kar je za 4,9 odstotka več kot v letu 2004. Preračunano po tekočem tečaju pa je BDP lani dosegel 27,36 milijarde evrov oz. 34,03 milijarde dolarjev, kar je slabih 13.700 evrov oz. dobrih 17.000 dolarjev na prebivalca.

Na gospodarsko rast je lani močno vplivalo število delovnih dni; štirje delovni dnevi manj so gospodarski rasti odvzeli 0,3 odstotne točke, je dejala Hrenova.

Za lani pa so bili že drugo leto zapored značilni negativni pogoji menjave s tujino. Visoke cene nafte so povzročile hitrejšo rast uvoznih cen od izvoznih. Kot je poudarila Hrenova, so bili pogoji menjave lani še bolj negativni kot v letu 2004, ena od posledic pa je, da je razlika med relativno in nominalno rastjo BDP relativno majhna - enoodstotna.

Visoka rast izvoza in počasnejša rast uvoza

Gospodarska rast je lani v glavnem temeljila na visoki rasti izvoza in precej počasnejši rasti uvoza. Domača potrošnja pa tokrat za gospodarsko rast ni bila tako pomembna kot v prejšnjih treh letih. Izvoz in uvoz sta sicer rasla počasneje kot leta 2004, po besedah Hrenove pa je pomembno, da je izvoz skozi vsa štiri lanska četrtletja ohranil relativno visoko dinamiko in je dosegel skoraj desetodstotno realno rast. Uvoz je na drugi strani lani rasel precej počasneje.

Posledično je saldo menjave s tujino k 3,9-odstotni gospodarski rasti prispeval 2,3 odstotne točke. Saldo menjave je pozitivno prispeval h gospodarski rasti v vseh četrtletjih leta, še posebej v drugem četrtletju, ko je pravzaprav vsa gospodarska rast temeljila na saldu. Proti koncu leta pa se je pozitivni vpliv salda precej zmanjšal, saj se je ponovno začel povečevati uvoz, je še dejala Hrenova.

Rast domačega trošenja je bila lani precej manjša kot leta 2004, in sicer je lani realno poraslo za 1,5 odstotka, leto prej pa za 4,5 odstotka. Nekoliko se je okrepilo šele v zadnjem četrtletju.

Temeljni razlog za nizko rast domačega trošenja je realno zmanjšanje bruto investicij. Zaloge so se lani povečale precej manj kot leta 2004 in to majhno povečanje je v vseh lanskih četrtletjih zmanjševalo realno rast BDP, rast bruto investicij v osnovna sredstva pa se je občutneje povečala šele v zadnjem četrtletju. Nizka je bila zlasti rast investicij v stroje in opremo, investicije v gradbene objekte pa so se povečale nekoliko bolj kot v letu 2004.

Na strani proizvodnje je h gospodarski rasti pozitivno prispevala zlasti rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, finančnem posredništvu in poslovnih storitvah. Tako lani kot leto prej se je dodana vrednost najbolj povečala v finančnem posredništvu.