Gospodarska rast bo še naprej počasna

Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so predstavili Ekonomsko ogledalo, v katerem ugotavljajo, da mednarodne inštitucije po občutni upočasnitvi gospodarske rasti v evrskem območju v drugem četrtletju napovedujejo nadaljnjo upočasnitev gospodarske rasti do konca leta in predvsem v prihodnjem letu. ''Glavni dejavniki upočasnitve so poslabšanje pričakovanj podjetij glede nadaljnje gospodarske aktivnosti, slabitev rasti zasebne potrošnje in napovedana fiskalna konsolidacija, ki bi lahko imela kratkoročno negativne vplive na gospodarsko rast,'' je pojasnil Boštjan Vasle, direktor Umarja.

Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti kažejo, da se je okrevanje slovenskega gospodarstva na prehodu v tretje četrtletje upočasnilo. Rast nominalnega izvoza blaga, ki sicer edini presega povprečno vrednost iz leta 2008, se je v razmerah umiritve rasti v glavnih trgovinskih partnericah upočasnila. Podobno velja za realni obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnostih, kjer je bila ob precejšnji umiritvi aktivnosti tehnološko manj zahtevnih panog upočasnitev v poletnih mesecih še bolj izrazita. Aktivnost v gradbeništvu pa se je julija okrepila, a kot je poudaril Vasle, ''glede na močno krčenje v predhodnih petih mesecih še naprej ostaja na zelo nizki ravni in med vsemi dejavnostmi najbolj zaostaja za povprečno ravnjo iz leta 2008''.

V drugem četrtletju se je izboljševanje stroškovne konkurenčnosti gospodarstva upočasnilo. Slovenija je iz skupine držav z nadpovprečnim izboljšanjem stroškovne konkurenčnosti, kamor se je uvrstila v prvem četrtletju, v drugem zdrsnila v skupino držav s podpovprečnim izboljšanjem. Na izboljšanje stroškovne konkurenčnosti gospodarstva so v drugem četrtletju, tako kot v prvem, zaradi visoke rasti produktivnosti dela vplivale zlasti industrijske dejavnosti.

Razmere na trgu dela so se v zadnjih mesecih stabilizirale. Število delovno aktivnih se je po desezoniranih podatkih julija zmanjšalo za 0,2 odstotka, stopnja registrirane brezposelnosti pa je julija že tretji mesec ostala nespremenjena (11,7 odstotka). V zadnjih dveh mesecih stagnira tudi povprečna bruto plača. V zasebnem sektorju se rahlo krepi (0,2 odstotka), v javnem pa se za enak odstotek zmanjšuje.

Že tako skromna kreditna aktivnost slovenskih bank se je avgusta nadalje upočasnila. Neto odplačevanje kreditov podjetij in NFI se je okrepilo, tudi gospodinjstva so tokrat neto odplačevala kredite, najete pri domačih bankah, obseg kreditov države pa se je skromno povečal. V osmih mesecih letos se je obseg kreditov domačih nebančnih sektorjev pri domačih bankah tako zmanjšal za 113 milijonov evrov, v istem obdobju lani pa so neto tokovi znašali 993,2 milijona evrov. ''Umirjanje je tako posledica manjšega zadolževanja gospodinjstev in neto odplačevanje kreditov podjetij in NFI ter države,'' je povedal Marjan Hafner, strokovnjak za finančne trge na Umarju.

Slabe razmere v bančnem sistemu so bile tudi eden izmed ključnih razlogov, da sta konec septembra bonitetni agenciji Moody's in Fitch Ratings za eno stopnjo znižali bonitetno oceno Sloveniji in izrazili negativne obete, kar kaže na možna nadaljnja zniževanja bonitetne ocene. ''Poleg tega sta agenciji izpostavili še pričakovano upočasnitev gospodarskega okrevanja ter politično negotovost in zavlačevanje s sprejemom strukturnih reform,'' je povzel Hafner.

Znižanje bonitetne ocene je takoj vplivalo na dodatno povišanje donosnosti do dospetja slovenskih obveznic, obenem pa se bodo poslabšali tudi pogoji bančnega financiranja. ''Z znižanjem bonitetne ocene lahko pričakujemo, da se bodo pogoji zadolževanja v Sloveniji nadalje zaostrili,'' so še opozorili na Umarju.