Tridnevni obisk več kot 30 predstavnikov slovenskih podjetij v ZRJ je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ob sodelovanju z jugoslovansko gospodarsko zbornico (PKJ). Udeležence poslovne konference so nagovorili predsednik GZS Jožko Čuk, predsednik PKJ Slobodan Korač in slovenski veleposlanik v Beogradu Borut Šuklje.
Predsednik GZS Jožko Čuk je v svoji uvodni besedi izpostavil, da je Jugoslavija za slovenske gospodarstvenike vse bolj pomembno tržišče. To naj bi potrjevali tudi uradni podatki o blagovni menjavi med Slovenijo in ZRJ, ki se nenehno povečuje in je lani dosegla vrednost skoraj 300 milijonov dolarjev, pa tudi dejstvo, da so se slovenska podjetja uvrstila med najmočnejše investitorje v Jugoslaviji. Drži, da Slovenija kar dve tretjini svoje blagovne menjave opravi na tržišču Evropske unije, toda GZS je sprejela stališče, da je treba gospodarske odnose v prihodnje usmeriti tudi na druga tržišča oziroma da se mora gospodarstvo Slovenije povezovati tudi z drugimi regijami.
GZS po Čukovih besedah meni, da je krepitev gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Jugoslavijo prednostna naloga, prav zaradi tega pa je že v prejšnjih letih v tej smeri naredila že celo vrsto korakov. GZS je samo v minulem letu organizirala več kot 20 srečanj slovenskih in jugoslovanskih gospodarstvenikov, udeležbo predstavnikov slovenskega gospodarstva na sejmih v Beogradu in Novem Sadu kot tudi več okroglih miz in posvetovanj. Še bolj ambiciozne načrte ima v tem letu, v katerem naj bi organizirala več kot 30 podobnih srečanj. Sedanji obisk je GZS pripravljala več mesecev, za njegovo uresničitev pa je bilo zelo koristno januarsko posvetovanje v Ljubljani z geslom Jugoslavija - lastninjenje in možnosti investiranja, na katerem so vidni predstavniki srbskih ministrstev za gospodarstvo in za privatizacijo, kot tudi srbske agencije za privatizacijo in predstavniki PKJ seznanili slovenske gospodarstvenike s postopkom lastninjenja v Srbiji.
Predsednik PKJ Slobodan Korač je v svojem nagovoru izpostavil, da se je Jugoslavija iz znanih razlogov z zamudo lotila postopka preobrazbe in privatizacije gospodarstva. V tem postopku je ZRJ v primerjavi s Slovenijo za zdaj tudi manj odprta za tuje investitorje. Po drugi strani pa vidi Korač prednost Jugoslavije v učenju na izkušnjah Slovenije in drugih držav, ki so že prestale precejšen del omenjenega postopka, in je te izkušnje v določeni meri tudi vgradila v ustrezno zakonodajo. PKJ je svojo dejavnost v postopku lastninjenja usmerila predvsem v oblikovanje baze podatkov ter v seznanjanje domače in tuje javnosti oziroma potencialnih kupcev jugoslovanskih podjetij v postopku lastninjenja, organiziranje poslovnih srečanj in dogovarjanj o povezovanju domačih in tujih podjetij in podobno. Pri PKJ je nedavno ustanovljen Urad za pomoč gospodarstvenikom v postopku lastninjenja in pri uveljavljanju pravic pred državnimi organi, njegova naloga pa je tudi zagotoviti enakopravno razmerje med gospodarskimi partnerji in državnimi ustanovami.
Slobodan Korač je še povedal, da bo ZRJ do konca leta zaokrožila postopek sklepanja dvostranskih prostotrgovinskih sporazumov z državami na območju celotne jugovzhodne Evrope. Vse te države, s katerimi je ZRJ že sklenila ali pa še bo omenjene sporazume, so enotnega mnenja, da bo ta regija na ta način postala veliko bolj privlačna za razvite države in velike naložbenike, saj bo oblikovana prostotrgovinska cona s tržiščem, na katerem je približno 55 milijonov prebivalcev. Za tuje partnerje je poleg tega še posebej zanimivo sodelovanje z jugoslovanskimi podjetji na področju proizvodnje zaradi skupnega nastopa na ruskem tržišču. ZRJ je z izjemo držav nekdanje Sovjetske zveze praktično edina država na svetu, ki je z Rusko federacijo podpisala prostotrgovinski sporazum.
Kar zadeva države, nastale na območju nekdanje SFRJ, je sedanja Jugoslavija podpisala prostotrgovinski sporazum z Makedonijo (1996) in z BiH (februarja letos); s Hrvaško je sklenila drugi krog pogovorov in pričakovati je, da bo sporazum podpisan do poletja. S Slovenijo se je prav danes začel prvi krog pogajanj in Korač je prepričan, da tudi tu ne bo problemov, saj so načelna stališča o t.i. asimetričnem prostotrgovinskem sporazumu že znana.
