Gorenjska podjetja še v primežu krize

Podatki gorenjske območne enote Zavoda RS za zaposlovanje kažejo, da se je število prijavljenih brezposelnih oseb konec julija letos v primerjavi z lani več kot podvojilo. Natančneje, letos jih je bilo v tem obdobju na zavodu prijavljenih 6620, v istem obdobju lani pa 3733. Velik delež pri tem gre pripisati propadu nekaterih tekstilnih podjetij, nekaj pa tudi dejavnostim, kot so kovinskopredelovalna in lesnopredelovalna industrija.

V Svetu gorenjskih sindikatov so pojasnili, da gorenjska podjetja glede na raziskavo iz sredine junija obvladujejo krizo. V raziskavo je bilo vključenih 37 sindikatov gorenjskih podjetjih, ki zaposlujejo več kot 15.000 ljudi od skupno več kot 63.000 vseh zaposlenih na Gorenjskem.

Približno tretjina podjetij, vključenih v raziskavo, se je pri premagovanju težav odločila za pomoč preko državnih ukrepov, vseeno pa se je večina lotila težave reševati z lastnimi ukrepi. V okviru teh pa po ugotovitvah Sveta gorenjskih sindikatov največji davek plačujejo delavci, ki vse bolj postajajo le številke ali figure na šahovnici.

Pri pregledu strukture povpraševanja po kadrih podatki zavoda za zaposlovanje kažejo, da so na Gorenjskem najbolj iskani strokovnjaki tehničnih smeri po vsej izobrazbeni vertikali, pa tudi posamezniki s področja gradbeništva, osebnih storitev ter šolstva, povprašujejo pa tudi po prodajalcih, kuharjih in natakarjih.

V prvih sedmih mesecih letos so se v regiji na novo zaposlile 5003 osebe. Od teh jih je bila skoraj tretjina brez izobrazbe, slaba tretjina je imela poklicno ali srednjo izobrazbo, z višjo ali visoko izobrazbo pa jih je bilo 11 odstotkov. Ob tem se je največ oseb zaposlilo v dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih ter gostinstvu. Od vseh sklenjenih zaposlitev se je zaposlilo 2531 brezposelnih oseb.

Ko se posameznik prijavi na zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba, je med drugim deležen različnih oblik svetovanja, ob tem pa jih tudi seznanijo s programi aktivne politike zaposlovanja. Kot so pojasnili na zavodu, ti programi že po svoji vsebini predstavljajo takojšen izhod v zaposlitev oziroma samozaposlitev. To so subvencije, ki jih dobi delodajalec v primeru zaposlitve težje zaposljive brezposelne osebe oziroma subvencije brezposelnim osebam, ki se samozaposlijo. Na Gorenjskem se je v prvi polovici leta na ta način zaposlilo oziroma samozaposlilo več kot 450 ljudi.