Gorenjski gospodarstveniki, politiki in predstavniki civilne družbe si v zadnjem mesecu prizadevajo, da bi zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja uvrstil Gorenjsko v manj razvito kohezijsko regijo, ki bi bila deležna več razvojnih spodbud.
V okviru Regionalne razvojne agencije so se že sestali z ministrom in sekretarjem službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko. V ponedeljek pa se bo na to temo sestal tudi Regionalni razvojni svet Gorenjske skupaj z gorenjskimi poslanci.
Gorenjska se uvršča šele na šesto mesto po bruto domačem proizvodu (BDP) in z indeksom 66 zaostaja za mejnim indeksom 75 povprečja BDP na prebivalca Evropske unije ter je tako upravičena do evropskih razvojnih spodbud. Po sedanjem predlogu novega zakona, ki Gorenjsko uvršča v razvito, severozahodno regijo, pa bi ostala brez možnosti koriščenja sredstev evropskih strukturnih skladov. To je krivičen in razvojno škodljiv predlog, ocenjujejo gorenjski gospodarstveniki in politiki, ki so zato izdelali načrt, da bi Gorenjsko priključili jugovzhodni Sloveniji, in sicer na podlagi jezersko-solčavskega mejaštva, saj nikjer ni določeno, kako dolga naj bo meja.
Žagar na tajnem obisku pri županih
V začetku julija je Gorenjsko obiskal minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar in se na tajnem sestanku srečal z gorenjskimi župani. Minuli teden pa je na seji kolegija Regijskega razvojnega sveta Gorenjske sodeloval državni sekretar vladne službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko Franci Rokavec. Slednji je priznal, da predlagana delitev za Gorenjsko res ni finančno ugodna, zato pa že pripravljajo dodatne ukrepe in popravke zakona, s katerimi bi prikrajšanim regijam oziroma območjem zagotovili več domačih razvojnih sredstev.
Rokavec je pojasnil, da se je vlada za razdelitev Slovenije na dve kohezijski regiji odločila po tehtnem premisleku in se pri tem zgledovala po irskem modelu. Notranjsko regijo so iz razvite prenesli v manj razvito kohezijsko regijo, tega pa iz geografskih razlogov niso mogli napraviti z Gorenjsko. Težava je namreč v tem, da se geografsko ne povezuje z vzhodno regijo, saj mejna občina med gorenjsko in savinjsko regijo Kamnik sodi v najbolj razvito osrednjeslovensko regijo.
Gospodarska stagnacija v zadnjih letih
Gorenjska je v zadnjih letih gospodarsko nazadovala. Državna politika je bila namreč razvoju omenjene regije nenaklonjena. In čeprav je Gorenjska s četrtega mesta po razvitosti slovenskih regij zdrsnila na šesto, ji država še vedno ne namenja dovolj pozornosti in jo obravnava kot razvito regijo ter ji torej podeljuje le zelo omejena sredstva. Tako danes Gorenjska zaostaja za slovenskim povprečjem po dodani vrednosti, plačah, produktivnosti, izobrazbeni ravni zaposlenih, dohodnini in BDP na prebivalca, opozarjajo v regionalni razvojni agenciji.
Poleg omenjenih kazalcev razvitosti, bi pri uvrstitvi Gorenjske v skupino regij morali po mnenju predsednika državnega sveta Janeza Sušnika upoštevati tudi druga merila, kot je dejstvo, da je na Gorenjskem še veliko vasi, ki imajo težave z vodo. Vendar čeprav je Gorenjska po razvitosti podobna savinjski in dolenjski regiji, je letos ponovno uvrščena v skupino C. Pri oblikovanju kohezijskih regij pa Gorenjska dejansko sodi v manj razvito regijo, kamor bi morali uvrstiti tudi del goriške regije oziroma občine Bovec, Tolmin in Kobarid, je prepričan Sušnik.
Zaradi negativnih gospodarskih trendov in propadanja železarstva, tekstilne in obutvene industrije so na Gorenjskem pripravili tudi načrt prestrukturiranja regije. Vendar je ta načrt sedaj ogrožen, saj so resno računali na sredstva evropskega socialnega sklada, ki so s predvideno umestitvijo Gorenjske vprašljiva.
