Gorenje s skoraj 18 milijoni evrov izgube

Skupina Gorenje je v prvem polletju ustvarila 567,9 milijona evrov konsolidiranih prihodkov, kar je 33 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Čista izguba je znašala nekaj manj kot 18 milijonov evrov, pri čemer je izguba v drugem četrtletju znašala 3,25 milijona evrov. Dobičkonosnost se je glede na prvo četrtletje "pomembno izboljšala".

Nadzorni svet družbe se je s polletnim poslovanjem seznanil danes, so iz družbe sporočili prek spletne strani Ljubljanske borze. Nazorniki so tudi podprli ukrepe in prizadevanja uprave, da se tudi v prihodnjih mesecih osredotoča na zagotavljanje prostega denarnega toka, krepitev tržnih deležev in ohranjanje produktivnih delovnih mest.

Skoraj 265 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje

Družba Gorenje je v polletju zabeležila nekaj manj kot 265 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, medtem ko so v enakem lanskem obdobju ti znašali 382,4 milijona evrov. Izguba je znašala 19,9 milijona evrov, v enakem obdobju lani pa je imela družba pet milijonov evrov čistega dobička. V drugem četrtletju letos je družba prihodke od prodaje z lanskih 186 milijonov znižala na 119 milijonov evrov. Izguba je znašala 7,9 milijona evrov, medtem ko je družba v enakem obdobju lani ustvarila dober milijon evrov čistega dobička.

Največ prihodka s prodajo gospodinjskih aparatov

Skupina Gorenje je dobre tri četrtine od omenjenih skoraj 568 milijonov evrov prihodka ustvarila s prodajo gospodinjskih aparatov. "Potrošnja aparatov se je vse od lanske jeseni zniževala tudi še v drugem četrtletju, obseg naročil pa se je sedaj ustalil in do konca leta nakazuje rahlo izboljšanje," pravijo.

Prodaja je v drugem četrtletju najbolj padla v vzhodni in jugovzhodni Evropi, medtem ko je družba v nekaterih državah zahodne Evrope zaznala celo rast povpraševanja. V Rusiji in Ukrajini se je trg gospodinjskih aparatov že v začetku leta
prepolovil, pravijo in dodajajo, da med uspešnejše trge sodijo Srbija, Češka, Danska, Nemčija in Avstrija, slabše pa so poslovali v Franciji, na Hrvaškem, v Romuniji ter v baltskih državah, kjer so nekatere prodajne aktivnosti zaradi nelikvidnosti tržišč zamrznili.

Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je s poslovanjem v drugem četrtletju glede na neugodne gospodarske razmere zadovoljen. "Razvoj v prvem polletju potrjuje, da smo na poti uresničevanja napovedi o učinkih aktivnosti pospeševanja prodaje in optimiranja stroškov, kar bo ocenjeni poslovni izid iz poslovanja (EBIT) pripeljalo na pozitivno letno raven." Dodaja, da naročila v avgustu, septembru in oktobru kažejo "rahlo boljšo sliko" kot v prvi polovici leta, tako da v Gorenju temu primerno povečujejo tudi proizvodnjo.

Bobinac ob tem deli previdnost analitikov, ki uspešnost poslovanja v drugi polovici leta vežejo na dogajanja v septembru in oktobru. "Ocenjujem, da smo pri takšnem razvoju dogodkov, kot je bil v drugem trimesečju, in z nadaljevanjem aktivnosti optimiranja čistih obratnih sredstev do konca leta sposobni doseči prosti denarni tok v višini 25 milijonov evrov," pravi in dodaja, da pa bo letošnje leto v celoti, čeprav se na nekaterih trgih kažejo znaki okrevanja, še vedno zelo težko in bo pravo okrevanje gospodarstva prišlo morda šele v sredini leta 2010.

Izid iz poslovanja skupine se je v drugem četrtletju, potem ko je družba v prvem četrtletju beležila sedem milijonov evrov izgube iz poslovanja, približal ničli, "kar pomeni, da se je dobičkonosnost iz poslovanja v drugem četrtletju v primerjavi s prvim pomembno izboljšala".

K boljšemu poslovanju je največ prispevalo optimiranje procesov in ukrepov za zmanjševanje stroškov ter začetek rabe surovin in materiala po nižjih cenah. Družba je uporabila vse možnosti državnih ukrepov na področju stroškov dela in mehke metode zmanjševanja števila zaposlenih ter tako znižala stroške dela. Od julija je Gorenje tudi vključeno v ukrep subvencioniranega začasnega čakanja na delo.