Nihče ne bo dobil manj kot 600 evrov

V Gorenju nihče ne bo dobil manj kot 600 evrov na mesec, so danes povedali novinarjem, zbranim v stavbi podjetja. To so dosegli z dvigom plač v kombinaciji z draginjskim dodatkom. "To je najbolj uravnotežena rešitev," ob tem pravi predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac in dodaja, da so tako "nekako izpolnjene" zahteve delavcev, ki so hoteli 600 evrov.

Kako so to dosegli?

550 delavcev, ki spada v najnižji razred, bo namreč tako do konca leta prejemalo najmanj 540 evrov neto plače in 90 evrov bruto dodatka, kar nanese dobrih 60 evrov neto. Dodatek dobijo vsi zaposleni, višina pa je odvisna od višine plače. Taka odločitev bo veljala do konca leta, v začetku prihodnjega pa se začnejo nova pogajanja.

Kot so še povedali, je 300 delavcev še vedno na čakanju, vsi pa dobivajo subvencije. Tako bo ostalo do 1. januarja. Kakšno bo stanje naprej, pa nihče ni hotel povedati. Delavci se namreč bojijo, da bo prišlo do odpuščanj.

Kaj predvideva sporazum?

Sinoči so se v Gorenju dogovorili, da bodo najnižjo plačo, ki je znašala 432 evrov, zvišali na 540 evrov neto. Hkrati bodo zaposleni dobili tudi draginjski dodatek v višini 90, 70 oziroma 50 evrov bruto, odvisno od plače. Ti dodatki bodo izplačani z osebnimi dohodki za september, oktober, november in december. Sicer so zaposleni zahtevali 600 evrov za najnižjo plačo za poln delovni čas.

Sindikalist Gorenja Žan Zeba je za 24ur.com povedal, da "to, kar so dosegli, je velika stvar". "Ne morem reči, da sem razočaran, ne morem pa niti reči, da sem zadovoljen," je komentiral Zeba in dodal, da je omenjeni dogovor veljaven do konca leta, januarja pa se bodo začela nova pogajanja.

Prešli na 40-urni delovni teden

S 1. oktobrom so sicer zaposleni v Gorenju zaradi dodatnih naročil, ki jih je družba kljub krizi uspela pridobiti na vseh trgih, prešli na 40-urni delovni teden, kar pomeni tudi sorazmerno višje prejemke za zaposlene, so še sporočili iz podjetja.

V Gorenju so se delavci dvignili, ko so septembra dobili izplačane dohodke za avgust. Nekateri delavci, ki so delali po skrajšanem delavnem času 32 ur tedensko, so po prehodu na 36-urni delavnik dobili enak znesek. Zato so ustavili stroje, od vodstva podjetja pa zahtevali višje plače.