Ministri držav članic EU, pristojni za energetiko, so se danes znova sestali na zasedanju v Bruslju, da bi dosegli dogovor o mehanizmu za omejevanje cen zemeljskega plina. Do zdaj so razpravljali že na dveh zasedanjih, nazadnje so se sestali pretekli torek, a neuspešno. Danes so se dogovorili o mehanizmu za omejevanje cen zemeljskega plina pri 180 evrih na megavatno uro.
Še pred tem je slovenski premier Robert Golob v nedeljskem intervjuju za vplivni bruseljski časnik Politico povedal, da bi morala EU namesto začasnih ukrepov za ublažitev posledic visokih cen plina, ki jih predlaga Evropska komisija, razmisliti o sprejetju trajne omejitve cen plina. Evropska unija po njegovem mnenju potrebuje stalno, a popolnoma dinamično kapico na cene plina, da bi preprečila skokovito naraščanje cen kapico. Usklajen pristop držav pa bo pripeljal do tega, da nas prihodnje leto ne bo več skrbelo glede nove energetske krize.
Kot piše Politico, so nekatere države, na čelu z Nemčijo in Nizozemsko, zaskrbljene, da bi z nižjo ceno odgnali dobavitelje zemeljskega plina in uničili energetske trge, medtem ko druga skupina, kamor spada tudi Slovenijo, želi, da bi bila kapica postavljena nižje. Da imajo države članice zelo različna stališča glede omejevanja cen plina, se je sicer pokazalo že na novembrskem zasedanju energetskih ministrov EU, potem ko je Evropska komisija predlagala omejitev pri 275 evrih za megavatno uro pri terminskih pogodbah za mesec naprej. Slovenija je že takrat zagovarjala rešitev, po kateri bi bila kapica postavljena precej nižje, prav tako bi morala po stališču Slovenije omejitev veljati za vse produkte na področju zemeljskega plina ter na vseh borzah, ne le na TTF.
Golob je sicer za Politico izrazil prepričanje, da bodo ministri za energetiko danes dosegli dogovor. "Ko bomo prišli do situacije, ko se bomo morali dogovoriti le še za ceno, potem bomo res blizu odločitve," je dejal. Po drugi strani pa po njegovem mnenju v resnici ni tako pomembno, kakšno ceno določijo. "Ne maram umeščati fiksnih številk v uradne dokumente, saj živimo v spremenljivem svetu in določitev katere koli številke ne zagotavlja optimalne poti naprej. Nazadnje sem voditelje EU nagovarjal k formuli, ki bi bila prilagodljiva aktualnim razmeram. V prihodnjih tednih ali mesecih lahko najdemo boljšo, prožnejšo in prilagodljivo rešitev, ki bo veljala dlje časa."
Zadnjih nekaj mesecev nam je pokazalo dvoje, je izpostavil. "Prvič, odsotnost nadzora nad cenami je na rob propada pripeljala veliko energetskih podjetij. To je bil Divji zahod med poletjem. Povsem iz špekulativnih razlogov so se pretakale ogromne količine denarja. Regulacije se moramo ustrezno lotiti. In drugič, cene za industrijo in splošno prebivalstvo so bile pretirane. Še vedno so visoke, zato jih moramo dodatno omejiti ali zmanjšati."
Mednarodna agencija za energijo je opozorila na možno pomanjkanje plina naslednje leto. Kako zaskrbljene bi morale biti države po njegovem mnenju? "Nekateri pravijo, da bo naslednja zima še veliko hujša. Ob koncu dneva nihče nima kristalne krogle, vse bo odvisno od vremena. Ampak z izjemo vremena mislim, da je mogoče te pomisleke odpraviti z enotnim in usklajenim pristopom pri skupnih nabavah, če bo Komisija v neposrednih pogajanjih s prijateljskimi državami, kot so Norveška in ZDA, uspešna," je prepričan.
Glede pripravljenosti Slovenije na prihodnjo zimo je Golob dejal, da smo bili ob začetku leta skoraj 100-odstotno odvisni od ruskega plina, z začetkom naslednjega leta pa se bo ta odstotek znižal na nič. "Tako smo se pripravili. To ne pomeni, da bomo ruski plin povsem izključili, bomo pa pripravljeni na dobavo in oskrbo Slovenije tudi, ko ne bo zalog. Sklenili smo tudi pogodbo za alžirski plin (za eno tretjino slovenske letne porabe) in tam lahko celo povečamo količine, če bo potrebno. Toda trenutno se to res ne zdi potrebno za mesece, ki prihajajo."
KOMENTARJI (120)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.