Socialni partnerji po letu dni sedli za mizo in našli skupni jezik

"Prva lastovka seveda ne prinese pomladi, ampak vseeno tudi v sindikalnih organizacijah ocenjujemo potek seje ESS kot pozitiven, veseli nas odziv celotne ministrske ekipe, ki je bila prisotna," je na novinarski konferenci po prvi seji Ekonomsko-socialnega sveta v mandatu nove vlade povedala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič. Prav sindikati so bili v obdobju prejšnje vlade zelo kritično zaradi, kot so opozarjali, neupoštevanja socialnih partnerjev pri pripravi zakonskih predlogov.

Kot je po koncu večurne seje, ki se je je udeležil tudi premier Robert Golob, pojasnila Jerkičeva, so se predstavniki delodajalcev, sindikatov in vlade poleg načelnih stvari pogovarjali tudi o konkretnih temah, dnevni red je štel devet točk, vključeval pa je tudi obravnavo nekaterih zakonov, ki so že bili sprejeti v državnem zboru, kot je zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema.

Kot je po koncu seje, ki je trajala več ur, pojasnila Jerkičeva, so se predstavniki delodajalcev, sindikatov in vlade poleg načelnih stvari pogovarjali tudi o konkretnih temah, dnevni red je štel devet točk, vključeval pa je tudi obravnavo nekaterih zakonov, ki so bili že sprejeti v državnem zboru.

"Dobra novica je, da na današnjem svetu ni bilo večjih zapletov, nobenega nesoglasja, pri vseh ključnih točkah smo našli skupen jezik," je povedal minister za delo Luka Mesec. Poleg njega so se seje udeležili tudi minister za finance Klemen Boštjančič, ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik in zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan.

Ob koncu srečanja so podpisali preambulo k dogovoru o obuditvi socialnega dialoga, ki med drugim ugotavlja, da je socialni dialog pomembna demokratična pridobitev, ključna za razvoj Slovenije, blaginje državljanov in socialni mir, da se zavezujejo k obnovitvi socialnega dialoga in ponovni zgraditvi zaupanja med socialnimi partnerji, je povedal Mesec. "Mislim, da je bilo na današnji dolgi seji storjenih precej korakov v to smer," je dodal.

Socialni partnerji so podelili tudi nov mandat predsedujočemu ESS. Mitjo Gorenščka iz vrst GZS Gospodarske zbornice Slovenije je zamenjal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj.

"Za nas je bilo bistveno, kar je uvodoma povedal predsednik vlade, in sicer, da se vračamo ali pa vsaj obnavljamo socialni dialog in socialno partnerstvo, kot smo ga imeli pred leti, sicer bo verjetno prihajalo do zapletov. Za nas je prav tako bistveno, da lahko sindikati, predstavniki delavskih interesov, enakovredno sodelujemo v postopkih oblikovanja ekonomskih in socialnih politik v tej državi," je strnil Štrukelj.

Po njegovih besedah so se danes vse našteto dogovorili na deklarativni ravni, a bodo obenem pozorno spremljali, ali se bo vlada tega držala. "S stališča sindikatov javnega sektorja smo vlado in ministrico za javno upravo pozvali, da bi vzpostavila do vseh zaposlenih v javnem sektorju pozitiven odnos, ki bi priznal, da mi v veliki meri, tako kot zaposleni v zasebnem sektorju, prispevamo k izboljšanju življenja vseh državljanov. Pričakujemo, da se bo v teh duhu do naših zahtev ravnala tudi vlada," je povedal Štrukelj.

Da so prvih šest tednov delovanja nove vlade spremljali z zaskrbljenostjo, ker je bilo kar nekaj zakonov v zakonodajno proceduro uvrščenih mimo ESS, pa je povedal zdaj že nekdanji predsednik sveta Mitja Gorenšček. Kot je dodal, so danes v zvezi s tem sprejeli opravičilo premierja Goloba, prav tako so veseli njegove obljube, da bodo omenjene zakone jeseni znova odprli in da bo mogoče prispevati dopolnitve.

Golob: Moramo se čim več pogovarjati

"Najbolj pomembno sporočilo uvodnega srečanja predstavnikov vlade s predstavniki delojemalcev in delodajalcev je, da si znotraj socialnega dialoga v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) iskreno želimo skupaj poiskati širši konsenz o tem, kam želimo kot družba, hkrati pa, da za vsak posamezen korak najdemo čim boljše rešitve," je ob robu seje ESS povedal predsednik vlade Robert Golob. "Verjamem, da bomo do tega lahko prišli, ko bomo imeli čim bolj iskreno razpravo o različnih izhodiščih do istih problemov," je dodal.

Vtis, ki ga je dobil, je predvsem, da se morajo čim več pogovarjati. "Bolj kot se bomo pogovarjali, bolj se bomo poznali. Ko se enkrat poznaš, si lahko bolj zaupaš, in šele potem imaš temelj, da gradiš skupaj neke rešitve," je dodal Golob, ki se bo potrudil, da se bo sej ESS udeleževal čim večkrat.

Predstavniki vlade so predstavnikom sindikatov in delodajalcev danes med drugim pojasnili tudi ključne prioritete - ne samo teh, ki so zapisane v koalicijski pogodbi, ampak tudi tiste, ki jih čakajo v prihodnjih mesecih. "V bistvu sem se jim tudi opravičil, da bomo nekatere postopke skrajševali - ne zaradi tega, ker želimo izključevati kogar koli, ampak ker nas razmere, zunanje okoliščine silijo k temu, da smo zelo hitri in odzivni pri pripravi ukrepov," je pojasnil Golob.

Pri tem sta bili še posebej izpostavljeni področji prehranske in energetske draginje ter zdravja - interventnega zakona za skrajševanje čakalnih vrst in izhodne strategije za covid-19, je dejal Golob. "Tukaj bomo morali iti hitreje, kot bi si mogoče želeli, in bomo poskušali vključenost vseh partnerjev doseči na nekatere malo manj konvencionalne načine," je napovedal.

Kot je še izpostavil, je glede zakonov, ki niso dočakali obravnave na ESS, kar je ta teden že sprožilo kritike socialnih partnerjev, odprl dialog o tem, kako jih jeseni v rednih postopkih izboljšati. "Mi nismo za to, da ko je zakon sprejet, ta postane nedotakljiv. Ravno obratno. Želimo si, da so vsi ti zakoni živi in da pridemo z novelami, ki bodo predebatirane v širši javnosti in s katerimi bomo iskali čim boljše rešitve v družbenem dialogu," je zatrdil premier.

Današnja seja ESS je sicer prva po maju lani, ko so sindikalne centrale protestno izstopile iz tega organa. Za ta korak so se odločile, ker je vlada Janeza Janše sprejemala zakone mimo socialnih partnerjev. ESS je tristranski organ predstavnikov delojemalcev, delodajalcev in vlade, ustanovljen zato, da obravnava vprašanja in ukrepe, povezane z ekonomsko in socialno politiko, in druga vprašanja, ki se nanašajo na posebna področja dogovarjanja partnerjev.