Golob: Strošek za elektriko to zimo kljub novemu sistemu omrežnine ne bo višji

Poslanca NSi Janeza Ciglerja Kralja je zanimalo, zakaj je premier "več kot pol leta zavajal javnost, da ljudem glede novega obračunavanja omrežnin ni treba skrbeti" ter da je bojazen, da bodo plačevali višje položnice za elektriko, odveč. "Nov sistem naredite enostavnejši in bolj življenjski, saj nihče ne razume petih časovnih blokov," je danes v DZ dejal Cigler Kralj in premierja Roberta Goloba vprašal še, zakaj zanj niso uvedli prehodnega obdobja.

Z regulacijo cene bodo ljudje po Golobovih besedah to zimo na svojih položnicah videli, kakšen bi bil učinek omrežnine. "Ta učinek ne bo skrit in vsak bo lahko štiri mesece spremljal, kako vpliva na njegov račun. A hkrati bo njegov strošek praktično identičen tistemu, ki ga je imel pred uvedbo novega sistema. Jaz to imenujem prehodno obdobje, da se prepričamo, ali je sistem razumljiv, pravičen in ali prispeva k trajnostnim ciljem," je dejal.

Poslanko Levice Natašo Sukič je zanimalo, s katerimi ukrepi namerava vlada poskrbeti za energetsko revna gospodinjstva po izteku regulacije cene elektrike. Kot je dejala, je namen novega sistema omrežnin bolj pravična porazdelitev stroškov, višje stroške pa bodo nosila predvsem premožna gospodinjstva in kapital. "A med večjimi porabniki elektrike so tudi najrevnejša gospodinjstva, ki si ne morejo privoščiti novih energetsko učinkovitih naprav," je opozorila.

Po Golobovih navedbah bo omrežnina po koncu ogrevalne sezone nižja, skrbeti pa nas mora ogrevalna sezona. "Do prihodnje zime je tudi glede na to, da se bo DZ s tem začel aktivno ukvarjati, dovolj časa, da se stvari uredijo," je ocenil.

Golob je bil v odgovoru Ciglerju Kralju kritičen do Agencije za energijo, ki je uvedla nov sistem, in sicer zato, ker ga je pripravila na podlagi metodologije pred epidemijo covida-19, energetsko krizo in uvajanjem zelenih tehnologij. "Moja ključna zamera pa je ta, da sistem v ničemer ne prispeva k temu, da bi lahko omrežje, ki se bo moralo pripraviti na vstop novih tehnologij z dodatnimi sredstvi, ki se ne bodo zbrala, okrepili," je dejal.

Poudaril pa je, da je agencija neodvisna od vlade. "Je pa odvisna od parlamenta in tudi jaz si veliko obetam od razprave na današnji seji odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor," je povedal Golob. Verjame, da bodo ukrepi šli v smer, da bodo prisluhnili tako potrebam gospodinjstev kot gospodarstva.

Golob je glede ukrepov za odpravo energetske revščine v odgovoru Nataši Sukič spomnil, da je "ta vlada prva in ena redkih v Evropi, ki je sprejela načrt zmanjševanja energetske revščine". Med ukrepi je naštel promocijo energetsko in stroškovno učinkovitih naprav, spodbude in razpise Eko sklada. Ljudi je pozval, naj spremljajo spletno stran in publikacije Eko sklada: "Tam je vedno na razpolago kakšen razpis." Poleg tega je omenil možnost, da se pri zaprosilu za enkratno socialno pomoč kot razlog navede energetska revščina.

Golob: Prihodnja cena zemeljskega plina v Sloveniji pada

Cena zemeljskega plina v Sloveniji za prihodnost pada, je po novici, da je ruski Gazprom ustavil dobavo plina Avstriji, dejal Golob. "Slovenija je danes neodvisna od dogajanj med Rusijo, Ukrajino in Evropo," je dodal.

Kot je spomnil, je bila Avstrija ob Madžarski v Evropi edina, ki je še bila priključena na ruski plin. "Slovenija je takoj po nastopu energetske krize spremenila svojo politiko na področju nabav zemeljskega plina. Takoj smo obnovili zgodbo dobav zemeljskega plina iz Alžirije in ob vladnem obisku te količine še povečali. Temu smo dodali še možnost uvoza iz Azerbajdžana," je spomnil.

Slovenska oskrba z zemeljskim plinom po njegovih besedah na noben način ni odvisna od zgodb glede tranzita ruskega plina čez Ukrajino ali od odločitev glede tega. "To je dosežek te vlade, ta vlada je bila tista, ki je iskala nove dobavitelje zemeljskega plina, jih našla in tudi s tem stabilizirala oskrbo Slovenije z zemeljskim plinom," je med drugim dejal v odgovoru na poslansko vprašanje Nataše Sukič iz Levice.

Ruska energetska družba Gazprom je v soboto ustavila dobavo plina Avstriji. Dobava ruskega plina v to državo je bila letos v skupni oskrbi 80-odstotna, a si je Avstrija že pred tem zagotovila druge potencialne oskrbovalne poti. Vloga Avstrije je na energetskem trgu pomembna zaradi trgovalne točke VTP oz. vozlišča Baumgarten, prek katerega plin prejema tudi Slovenija. Iz Avstrije je lani po podatkih Agencije za energijo prejela 68,3 odstotka uvoženega plina.

Tveganj za oskrbo Slovenije v Geoplinu ne vidijo, dopustili pa so možnost kratkoročnega skoka cen. "Cene na osrednjih evropskih plinskih vozliščih že dalj časa odražajo višjo premijo za kupljen in prodan plin. Ta med drugim izhaja tudi iz geopolitičnih dejavnikov, ki vplivajo na morebitne motnje v dobavi, vključno z možnostjo popolne ustavitve ukrajinskega tranzita," so za Forbes Slovenija v petek povedali v Geoplinu.