Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je v izjavi za medije ob začetku koalicijskih pogajanj komentiral nedavno podražitev cen naftnih derivatov.
"To, kar se danes dogaja, je v resnici nagajanje. Na nek način se vlada maščuje ljudem, ker je niso izvolili in zato naj zdaj plačujejo višje cene. To v resnici kaže samo na to, da so bili vsi bonbončki dani na vrvici – zdaj, ko so volitve mimo, se bonbončki umikajo," je dejal in dodal, da so to od vlade tudi pričakovali.
Tisto, kar je po njegovih besedah pri teh podražitvah še bolj pomembno, pa je sum kartelnega dogovarjanja. "Takrat, ko trg ne deluje in očitno je, da v Sloveniji trg naftnih derivatov ne deluje, nastopi čas za pametno regulacijo. Sam pa lahko opazim eno stvar in to so tudi naši pravniki pogledali – da v zadnjih podražitvah lahko opazimo sume kartelnega dogovarjanja."
Napovedal je, da bodo – če se bo to nadaljevalo – v Gibanju Svoboda pozvali Agencijo za varstvo konkurence, da ukrepa proti trgovcem z naftnimi derivati. "Ker so cene, ki so jih postavili, tako neverjetno usklajene, da si res zaslužijo podrobno analizo!"
Petrol zavrača očitke o kartelnem dogovarjanju
Petrol samostojno določa svojo cenovno politiko za pogonska goriva in se pri tem ne usklajuje z drugimi ponudniki, so se na izjavo najverjetnejšega mandatarja o sumu kartelnega dogovarjanja odzvali v energetski družbi. Spomnili na ugotovitve agencije za varstvo konkurence, ki je decembra lani objavila poročilo o raziskavi trga pogonskih goriv. Ta je ugotovila, da ima na maloprodajno ceno pogonskih goriv največji vpliv nabavna cena goriva. "Agencija je tudi ugotovila, da cene po deregulaciji med ponudniki niso bile vedno enake, so pa bili zaznani pogosto enaki datumi sprememb maloprodajnih cen med različnimi ponudniki," so pojasnili v Petrolu.
Prav tako je agencija, kot so še dodali, ugotovila, da sistem napovedovanja in spreminjanja cen v Sloveniji preko aplikacije goriva.si omogoča hitro prilagajanje cen drugih ponudnikov. "Agencija je ugotovila, da neposredno ni mogoče pripisati protikonkurenčnega delovanja ponudnikov na trgu pogonskih goriv oziroma kršenja zakona o preprečevanju omejevanja konkurence," so sklenili.
Kaj je pokazala najnovejša raziskava trga pogonskih goriv?
Februarja letos je AVK opravila raziskavo, s katero je preverjala, kako pogosto podjetja na svojih bencinskih servisih objavljajo cene pogonskih goriv na informativnih panojih in razloge za morebitno neobjavo cen, glavni cilj raziskave pa je predstavljala analiza gibanja maloprodajnih cen, nabavnih cen in marž sedmih različnih ponudnikov pogonskih goriv na trgu goriv v Republiki Sloveniji.
V njej je potrdila ugotovitve iz leta 2017, da je trg pogonskih goriv visoko koncentriran, da je vstop novih ponudnikov malo verjeten in da so vstopne ovire, ki jih predstavljajo umeščanje novih bencinskih servisov v prostor, zasedenost najbolj atraktivnih lokacij in relativno majhen trg, visoke. Ugotovila je tudi, da ima na maloprodajno ceno pogonskih goriv največji vpliv nabavna cena goriva. Vendar pa je hkrati ugotovila, da je večina ponudnikov po deregulaciji zvišala marže, zato na dvig maloprodajnih cen pogonskih goriv ni vplivala samo nabavna cena, ki seveda predstavlja največji del cene goriva, pač pa tudi možnost oblikovanja cen po višjih cenah, kar je bilo pred deregulacijo omejeno.
Agencija je tudi ugotovila, da cene po deregulaciji med ponudniki niso bile vedno enake, so pa bili zaznani pogosto enaki datumi sprememb maloprodajnih cen med različnimi ponudniki. Prepričljivega razloga za spremembo cen pogonskih goriv na iste dneve niso odkrili, niti ga niso ponudili ponudniki pogonskih goriv, vendar pa iz podatkov, ki jih je pridobila AVK, izhaja, da manjši ponudniki hitro sledijo spremembam maloprodajnih cen večjih ponudnikov. Spremljanje in prilagajanje cenam konkurentom samo po sebi sicer ni konkurenčno-pravno sporno, če ni posledica prepovedanega omejevalnega ravnanja podjetij (omejevalnega sporazuma ali zlorabe prevladujočega položaja). Agencija pa je ugotovila še, da sistem napovedovanja in spreminjanja cen v Sloveniji, ki se odraža v napovedovanju in vnosu cen v aplikacijo Goriva.si, omogoča hitro prilagajanje cen drugih ponudnikov (lahko tudi zgolj v pol ure), tako da ponudniki posebnega (prepovedanega) sporazuma, ki bi jim zagotavljal usklajeno delovanje, niti ne potrebujejo.
Navkljub zaznanim nekaterim anomalijam na trgu (sočasnost spreminjanja cen, ukinitev obcestnega prikazovanja cen pogonskih goriv) neposredno ni mogoče pripisati protikonkurenčnega delovanja ponudnikov na trgu pogonskih goriv oziroma kršenja Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, se pa konkurenca na tem trgu ni povečala, prej nasprotno. V zaključku je AVK predlagala ureditev zakonodaje na področju možnosti spreminjanja cen in objavljanja cen na obcestnih panojih ob posameznih bencinskih servisih, kot je to urejeno v večini ostalih držav EU.
Spomnimo
Vlada se je za začasno regulacijo maloprodajnih cen določenih naftnih derivatov odločila 14. marca zaradi hudih motenj na mednarodnem in domačem trgu z naftnimi derivati in velikih nihanj cen. Najvišjo dovoljeno maloprodajno ceno neosvinčenega 95-oktanskega bencina na bencinskih servisih po državi je določila pri 1,503 evra za liter, dizla pa 1,541 evra za liter. Regulacija je veljala do konca aprila in vlada se je minuli petek, le nekaj dni po volitvah, na katerih je slavilo Gibanje Svoboda, ni odločila podaljšati. Cene naftnih derivatov se tako od 1. maja znova prosto oblikujejo na trgu in pričakovano so se v nedeljo krepko zvišale.
Na bencinskih servisih Petrola zunaj avtocest je treba za liter 95-oktanskega bencina odšteti 1,617 evra, za liter dizla pa 1,817 evra. OMV Slovenije liter 95-oktanskega bencina ponuja za 1,619 evra, dizla pa za 1,824 evra. MOL Slovenija medtem liter bencina ponuja za 1,617 evra, dizla pa za 1,816 evra. Še nekoliko višje so cene na bencinskih servisih ob avtocestah. Na Petrolovih avtocestnih črpalkah je za 95-oktanski bencin zdaj treba odšteti 1,682 evra na liter, na OMV pa 1,697 evra. Za liter dizla je pri Petrolu treba odšteti 1,876 evra na liter, na avtocestnih črpalkah OMV pa 1,889 evra.
KOMENTARJI (1963)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.