Bančne veljake naj bi razdražila prevelika pričakovanja premierja. Kot smo izvedeli, je banke pozval, da v sklad za obnovo prispevajo vsaj odstotek od skupne bilančne vsote, ki znaša dobrih 50 milijard. To pomeni, da bi vplačale približno pol milijarde evrov.
"Vzeli smo si 48 ur, zato da pridejo banke s konkretnimi predlogi, kako bodo pomagale," je v torek dejal premier Robert Golob.
O deležu bančne vsote, ki so jo banke pripravljene deliti za sanacijo, bankirji pred kamero niso razpravljali. Izvedeli pa smo, da so predlagali desetino odstotka skupne bančne vsote, ki bi v sklad prinesla dobrih 50 milijonov. Kar podpira tudi Matej Lahovnik, član strateškega sveta za makroekonomska vprašanja pri predsedniku vlade: "To je lahko en tak zelo soliden prispevek za sklad za obnovo, tako da po moji oceni se bodo na koncu dogovorili nekje sporazumno, ker je vsem v interesu, tudi bankam, da se v tej krizi izkažejo kot družbeno odgovorni in trajnostno naravnani."
Lahovnik po drugi strani ocenjuje, da banke, ki nekatere ukrepe že izvajajo, prav tako so največje že donirale milijone, komitentom rešitve ponujajo preveč potiho. Še posebej, ker letos služijo vrtoglavo. Izredne davke na rekordne dobičke pa je predsednik uprave največje bančne skupine že pred dnevi označil za populizem.
"Mi trdimo seveda, da ne gre za vojne dobičke, na drugi strani pa trdimo, da vračamo, že delimo del teh rezultatov z družbo ves čas. Še posebej izrazito v letošnjem letu, ko, kot rečeno, samo za donacije ob tem enkratnem fenomenu dajemo štiri in pol milijone evrov," je pred dnevi dejal predsednik uprave NLB banke Blaž Brodnjak.
Iz bančnih krogov sicer sporočajo, da denimo za odložitev kredita – moratorij prinaša tudi interventni zakon – doslej niso prejeli veliko prošenj. Zelo verjetno pa je, da bodo ponudili predčasno izplačilo depozitov in nižje obrestne mere.
"Bi moralo biti samoumevno, da ciljano pomagajo najbolj prizadetim komitentom z moratoriji, delnimi ali popolnimi odpisi obveznosti ter seveda da nekaj primerno prispevajo v nacionalni sklad za obnovo," meni Lahovnik.
"Ni še dogovorjeno, kaj in kako, razpravljali smo o tem, kaj so potencialne različne možnosti," je v torek dejala direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo.
Skupne predloge bodo banke premierju predstavile predvidoma v četrtek po dopoldanskem zasedanju vlade.
KOMENTARJI (38)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.