'Za krizo sta kriva pogoltnost in špekulacije'

Vlada je na sredini seji Ekonomsko-socialnega sveta predstavila nabor ukrepov delodajalcem in delojemalcem. Kot je po seji pojasnil minister za razvoj Mitja Gaspari, so najpomembnejši ukrepi usmerjeni v preživetje izvoznega gospodarstva in ohranitev konkurenčnosti na tujih trgih, kot sta Rusija in države bivše Jugoslavije. Za to bi vlada sprejela še dodatne ukrepe prek Slovenske izvozne in razvojne banke (SID banka). Gre predvsem za refinanciranje izvoznih poslov in zavarovanje pred tveganji na tujih trgih.

Sindikati pa so opozorili, da za krizo niso krivi delavci, temveč pogoltnost in špekulacije na borznih trgih. Zato reševanje krize ne sme biti izgovor za krčenje delavskih pravic. Tako bi s krčenjem pravic reševali le posledice, ne pa vzroke krize. Kot je povedal Semolič na današnji novinarski konferenci sindikatov, bi bilo treba prispevno stopnjo za pokojninsko blagajno znižati selektivno, torej le tistim podjetjem, ki to potrebujejo.

Znižanje prispevkov za pokojnine šele februarja

Kot najbolj direktno likvidnostno pomoč podjetjem pa bo vlada začasno znižala prispevne stopnje delodajalcev za pokojninsko zavarovanje. Primanjkljaj, ki bo zaradi tega nastal, pa bo država pokrila iz proračuna. Ta ukrep naj bi zaživel februarja.

Vlada namerava aktivno poseči tudi na področju zaposlovalne politike. Tu namerava vlada, po besedah Gasparija, okrepiti dinamiko porabe kohezijskih in proračunskih sredstev za spodbujanje tehnološkega razvoja. Sem štejejo tudi ukrepi za doizobraževanje in prekvalificiranje.

Primanjkljaj bo zaradi ukrepov narasel na 2,8 odstotka BDP

Vrednost ukrepov znaša približno en odstotek BDP. Skupaj z ukinitvijo davka na izplačane plače in znižanje davčnih stopenj pri davku na dobiček pravnih oseb pa se teža ukrepov giblje okoli dveh odstotkov BDP, je povedal Gaspari. Po izračunih ministrstva za finance bi tako skupni primanjkljaj v letu 2009 znašal 2,8 odstotka BDP, kar je blizu maastrichtskega merila treh odstotkov.

GZS si želi ukrepe že s prvim januarjem

Po seji ESS je Gaspari povedal, da so soglasje dosegli na določenih področjih, na drugih pa ne. "Če ne bo ustreznega soglasja socialnih partnerjev za določene zakonske projekte, bo treba razmisliti o alternativah. Vendar veliko prostora za različne ukrepe od teh, ki smo jih predlagali, ta trenutek ni,“ je dejal Gaspari. Ker nihče ne ve, kako se bo kriza nadaljevala, mora država, po njegovem mnenju, ohraniti nekaj manevrskega prostora za naprej.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič je po seji dejal, da je za sindikate najpomembnejše vprašanje nelikvidnost gospodarstva, ker je praktično blokiran bančni sistem. Sindikati pa so občutljivi na predloge, ki zadevajo prispevke delodajalcev za pokojninsko blagajno, je opozoril. Tudi zato, ker je to edina blagajna, ki kljub krizi dobro funkcionira. Neselektivno znižanje prispevkov podjetjem, ki tega ne potrebujejo, bi pomenilo, da bi se ta sredstva odlivala v dobičke.

Predsednik združenja delodajalcev Borut Meh pa je ocenil, da je seja pokazala, da se vsi socialni partnerji zavedajo nujnosti ukrepov. Čeprav povsem enotnega pogleda ni možno pričakovati, meni, da je to prava pot. Kot pomembne je ocenil ukrepe, ki znižujejo prispevke za socialno varnost.

Direktor GZS Samo Hribar Milič je kot ključno izpostavil zagotovitev likvidnosti gospodarstva. Zaradi pomanjkanja likvidnosti – saj državi na mednarodnih finančnih trgih ni uspelo dobiti dovolj sredstev, da bi jo lahko zagotovila na davčnem in delovnopravnem področju – bi bilo treba ukrepati že s 1. januarjem. Hribar Milič meni, da je to realno izvedljivo.

Vlada bo o ukrepih razpravljala danes

O ukrepih poteka razprava na strateškem gospodarskem svetu, popoldne pa jih bo obravnavala vlada. O ukrepih, ki bi zahtevali poseg v zakon, se bo razprava sicer še nadaljevala, tisti, ki pa se lahko rešijo z uredbami, pa bodo predvidoma sprejeti že danes. O znižanju prispevne stopnje delodajalcev za pokojninsko blagajno bodo tako nadaljevali razpravo v petek na seji Ekonomsko-socialnega sveta.

Sindikati svarijo pred krčenjem delavskih pravic

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič je na današnji novinarski konferenci povedal, da vsi ukrepi, ki se pripravljajo, ne bodo dali rezultata, če ne bo država ustvarila pogojev, da bo bančni sistem funkcioniral. Že sprejeti ukrepi države na tem področju namreč ne delujejo, saj banke še vedno ne kreditirajo gospodarstva, podjetja pa se znašajo v likvidnostnih težavah. "Dokler ne bo funkcioniral bančni sistem, se bo kriza poglabljala, noben naskok na delavske pravice je ne bo rešil,“ meni Semolič.

Opozoril je tudi na pomanjkanje vladnih ukrepov. Sprašuje se, kaj bo vlada storila pri tistih podjetjih, ki so v krizi in v katerih je lastnik. Na primer v Elanu, Industriji usnja Vrhnika ... Ključni problem teh podjetij je dobro vodstvo in nadzorni sveti. "Bolj kot kapital potrebujemo znanje in sposoben menedžment,“ pravi.

Generalni sekretar Zveze delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost Slavko Pungeršič je povedal, da so sindikati predlagali nekatere kratkoročne ukrepe. V podjetjih, kjer so skrajšali delovni čas iz 40-urnega na 36-urnega, bi država lahko subvencionirala manjko ur, da bi delavci še vedno prejemali isto neto plačo. Sprašujejo se tudi, kje so ukrepi za zmanjševanje javne porabe.

V nekaterih ukrepih pa so si z delodajalci enotni, je še povedal Pungeršič.