V Hočah so ob 16. uri začeli še eno v vrsti javnih predstavitev načrtovane vzpostavitve Magnine proizvodnje na območju v bližini letališča. Radi bi odgovorili na vse večje število civilnih pobud, ki so nastale zaradi različnih pomislekov glede vplivov vzpostavitve proizvodnje.
Na javno predstavitev so povabili predstavnike gospodarskega in kmetijskega ministrstva, sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter pripravljavce občinskega prostorskega načrta in poročila o okoljskih vplivih projekta na okolje. Poleg teh sodelujejo tudi predstavniki avstrijsko-kanadske multinacionalke.
Veliko naročil, premalo kapacitet
Wolfgang Zitz, predstavnik koncerna, tudi vodja obrata v Gradcu, je v začetku pojasnil razloge za vzpostavitev lakirnice v Mariboru. Kot je dejal, so bili letos odlikovani kot najboljši delodajalec. Gre za koncern, ki ima okoli 300 proizvodnih obratov. Magna Steyr je ena od sedmih skupin znotraj koncerna, v njihovem obratu pa so v tem času izdelali že 3 milijone vozil različnih znamk. S 1. marcem so začeli proizvodnjo BMW 5, prihaja novi Jaguar in ostali. To pomeni, da so na mejah kapacitet in nujno potrebujejo dodatno kapaciteto. Zato so razvili vizijo, kako bi lahko širili proizvodnjo. Odločili so se, da bodo naredili novo lakirnico. Zitzov cilj je bil, da novi obrat sodeluje z obratom v Gradcu, zato ne sme biti oddaljena več kot dve uri. S to strategijo v glavi so raziskovali več lokacij in se naposled odločili za Maribor.
"S slovenskimi delavci imamo odlične izkušnje tudi v naši graški tovarni. Seveda na dolgi rok ne bi bilo ekonomsko upravičeno, da bi karoserije prevažali 70 kilometrov sem in tja, vendar naša vizija predvideva vzpostavitev nove enakopravne lokacije, ki bo lahko proizvajala avtomobile v celoti," je zagotovil Zitz. Na vprašanje miklavškega župana Lea Kremžarja, ali bi lakirnico lahko gradili tudi v Avstriji, je odvrnil, da seveda, vendar tam eno že imajo in ne potrebujejo nove.
Lakirnica je v vodotesnem betonu in s premazi, ki lahko zadržijo kakršenkoli material
Jorg Hodalič, direktior podjetja E-net okolje, ki je pripravilo oceno vplivov na okolje, je pojasnil, da se mora v poročilih o vplivu prikazovati bodoče največje možne emisije v zrak in vodo. “Treba je vzeti mejne vrednosti in pomnožit z največjim masnim pretokom tistega zraka ali vode. Dobimo neke številke. Te so zapisane v poročilu. Na prvi pogled mogoče izgledajo velike, ampak vsak obrat mora potem, ko začne obratovati, izvrševati monitoring. Nobena naprava ne dela stalno na 100 odstotkov. Realno so potem vrednosti nekajkrat manjše. Pri prahu denimo so v takih primerih nekajkrat nižje vrednosti, prav tako pri drugih zadevah,” pravi.
Glede vplivov na zdravje ljudi je dejal, da z gotovostjo ni mogoče napovedati, kakšen vpliv bi to lahko imelo, vendar doslej iz okolice podobnih obratov, kakršna sta tudi v Gradcu ali Novem mestu, ni bilo nobenih informacij o morebitnih škodljivih vplivih.
“Celotna lakirnica je projektirana kot tako imenovana bela kad, vse je v vodotesnem betonu in s premazi, ki lahko zadržijo kakršenkoli material, tudi požarno vodo ali karkoli drugega. Nič ne gre v kanalizacijo nekontrolirano. To so vse že projektirani projekti.”
Izmerili so tudi hrup. Glavni viri so avtocesta in železnica, letališče praktično ne povzroča veliko hrupa. “Bistveno pod mejnimi vrednosti,” pravi. Glede voda je opravljena analiza pokazala, da če se nekaj hudega zgodi, šele po 400 dnevih pride oblak onesnaženja, a še to na območje pod črpališči. “Nigrad in mariborska čistilna naprava sta že dali pozitivna soglasja, da je to možno oddajati njim v kanalizacijo in da bodo njihove čistilne naprave to zmogle,” je še dodal.
Pomisleke imajo v Miklavžu, Rogozi, Račah, Slivnici in Hočah
V zadnjih tednih se je v krajih okoli bodoče proizvodne cone, kjer je v najboljšem primeru načrtovanih celo do 3000 novih delovnih mest, predvsem v Miklavžu, Rogozi in Račah, organiziralo kar nekaj civilnih pobud, napovedujejo jih tudi v Slivnici in Hočah. Prejšnji teden je okoli sto občanov Rogoze zahtevalo ohranitev gozda, ki je predvideno za sekanje in vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč, čeprav ne želijo rušiti Magninega projekta.
Iniciativa Rešimo Rogoški gozd: Odgovorni bi morali o sečnji gozda govoriti s krajani
Danes so predstavniki iniciative Rešimo Rogoški gozd pojasnili svoje dvome. Besedo so dali predstavniku civilne pobude, ki absolutno nasprotuje sekanju rogoškega gozda, Simonu Žlahtiču. Ta je bil konstruktiven, saj je dejal, da tovarni ne nasprotujejo, želijo pa, da država prisluhne njihovih predlogom.
"Zasledili smo, da se tam išče nadomestna zemljišča. Krajani vzpostavitev obrata podpirajo, a pod pogoji, da bo zelen obrat. Na občini smo nato ugotovili, da so nekatera zemljišča že spremenjena. Vsa ta območja so prej bila s temno zeleno, se pravi gozdne površine. Občina je 66 hektarjev že prekvalificirala v kmetijska zemljišča. Zdelo se nam je korektno, da o tem obvestimo ostale krajane. Mislimo, da bi to morali storiti tudi odgovorni in poiskati dialog z lokalno skupnostjo. Mi smo krajane obvestili s plakatom." Zahtevajo, da se nadomestna zemljišča iščejo drugje. "Rogoza se nahaja na območju, kjer že imamo avtocesto, raste industrijska cona, v načrtu je širitev letališča, prihaja Magna."
Dodajajo, da ne gre za navaden gozd, temveč da ima to območje tudi druge funkcije. Gozd zadržuje vodo, preprečuje izhlapevanje, čisti zrak. "Po eni strani pogozdujemo, na drugi strani pa iščemo tam nadomestna zemljišča," opozarjajo. Kljub vsemu želijo biti konstruktivni, zato so pripravljeni sodelovati in skupaj z akterji iskati rešitve.
Več pripomb čez ravnanje države in občine
Tudi sicer je imel marsikdo od razpravljavcev pripombe predvsem čez ravnanje države in občine, manj pa čez kanadsko-avstrijsko multinacionalko. Krajane skrbi za podtalnico, tiste bolj oddaljene in na višjih legah tudi, kako bo vse skupaj vplivalo na njih, miklavškega župana Kremžarja pa tudi to, ali bo njihova kanalizacija prenesla večji pretok vode ter dejstvo, da je okoljsko poročilo pripravljeno zgolj za prvo fazo projekta.
Hoški župan Marko Soršak je vročo razpravo pričakoval, se pa tudi sam zaveda, da so težave pri nas, bodo pa morebitnega propada projekta najbolj veseli Madžari, ki si želijo Magno privabiti v bližino Szombathelyja. Kot je dejal, ima vsak poseg v prostor neke vplive, a tisti, ki so proti zaradi kakih drugih vzrokov, bodo vedno proti in jih z razumnimi argumenti ne bo mogoče prepričati. Še vedno je prepričan, da je projekt dober.
Glede dogovorov z lastniki zemljišč je povedal, da so jih polovico finančno že realizirali, država v teh dneh pripravlja stvari okoli nadomestnih zemljišč, v dveh ali treh primerih pa dogovora še ni in če ne bo šlo drugače, bodo takrat, ko bodo uredili razmerja z vsemi ostalimi, uporabili tudi možnost razlastitve.
Država sicer z Magno še vedno ni podpisala predvidenih pogodb, tudi načrti Magne z Madžarsko še naj ne bi bili opuščeni, zato Soršak upa, da se ne bomo čez pol leta spraševali, zakaj Sloveniji nikoli ne uspe. Do podpisa pogodb bo po njegovih informacijah prišlo, ko bo pridobljeno gradbeno dovoljenje in ne bo več nobenih tveganj.
Vlada je sicer danes kot ustanoviteljica javnemu gospodarskemu zavodu Rinka naložila, da se odpove zakupu 25 hektarjev zemljišč, ki služijo rogoškemu zaporu. Tudi ta bodo uporabili kot nadomestna zemljišča za kmete, ki želijo nadaljevati s kmetijsko dejavnostjo.
Magna naj bi medtem po pisanju Dnevnika že izbrala Pomgrad kot izvajalca za gradnjo objektov, poleg lakirnice tudi pripadajočega distribucijskega ter energetskega središča. Čeprav v Pomgradu za zdaj tega ne komentirajo, naj bi bila pogodba podpisana v nekaj dneh, vrednost posla pa je ocenjena na okoli 40 milijonov evrov, še dodaja časnik.
Minister ostaja optimist
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je v zvezi z nerešenim odkupom nekateri zemljišč že v sredo dejal, da še vedno verjame, da jim posebnega Magninega zakona za razlastitev tistih, s katerimi se jim še ni uspelo dogovoriti, ne bo treba uveljaviti v praksi. Ob tem je še dodal, da vse, kar počnejo, delajo po slovenski zakonodaji, in verjame, da pri tem tudi maksimalno ščitijo okolje.
"Še vedno sem optimist in verjamem, da bomo investicijo pripeljali do konca oziroma jo začeli izvajati julija letos. Verjamem tudi, da bomo dobronamerne civilne iniciative prepričali ter jim dokazali, da vse, kar počnemo, res počnemo v okviru visokih okoljskih standardov, ki jih predvideva slovenska zakonodaja. Tisti, ki imajo pa drugačne namene, pa težko pomagam," je še dodal minister.
Poslanska skupina SDS pa je v torek zahtevala sklic nujne seje parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na kateri bi obravnavali vpliv gradnje obrata Magne na okoliško kmetijsko, gozdno in okoljsko življenje. Skrbi jih namreč krčenje kmetijskih zemljišč in morebiten posek Rogoškega gozda.
KOMENTARJI (543)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.