Gospodarstvo

Evropske borze previdno

Washington, 02. 10. 2008 07.17 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Ameriški senat je potrdil 700 milijard dolarjev vreden predlog zakona o reševanju finančne krize. Na Ljubljanski borzi je delniški indeks SBI 20 nekoliko izgubil.

Senat je potrdil predlog zakona o reševanju finančne krize, vreden skupaj 700 milijard dolarjev. O predlogu bo predvidoma v petek glasoval še predstavniški dom kongresa, ki je podoben predlog zavrnil v ponedeljek. Senatni predlog je obložen z različnimi dodatki, kot so davčne olajšave in pomoč žrtvam naravnih nesreč, zaradi katerih naj bi ga člani predstavniškega doma lažje potrdili.
Senat je potrdil predlog zakona o reševanju finančne krize, vreden skupaj 700 milijard dolarjev. O predlogu bo predvidoma v petek glasoval še predstavniški dom kongresa, ki je podoben predlog zavrnil v ponedeljek. Senatni predlog je obložen z različnimi dodatki, kot so davčne olajšave in pomoč žrtvam naravnih nesreč, zaradi katerih naj bi ga člani predstavniškega doma lažje potrdili. FOTO: Reuters
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je zadovoljen z izidom glasovanja v ameriškem senatu.

Ameriški senat je zjutraj po srednjeevropskem času s 74 glasovi za in 25 proti potrdil predlog zakona o reševanju finančne krize, vreden skupaj 700 milijard dolarjev. O predlogu bo predvidoma v petek glasoval še predstavniški dom kongresa, ki je podoben predlog zavrnil v ponedeljek.

Senatni predlog spremljajo različni dodatki, kot so davčne olajšave in pomoč žrtvam naravnih nesreč, zaradi katerih naj bi ga člani predstavniškega doma lažje potrdili. Predlog zakona je bil težko prebavljiv predvsem za republikanske člane predstavniškega doma, ki so ga razumeli kot uvajanje socializma z državnim posredovanjem na trgu, čeprav je nastal v administraciji predsednika Georgea Busha, ki si je zadnjih osem let prizadevala za čim manj regulacij trga.

Vlagatelji se še naprej bojijo, da bo svetovno gospodarstvo zašlo v recesijo.
Vlagatelji se še naprej bojijo, da bo svetovno gospodarstvo zašlo v recesijo. FOTO: Reuters
ZDA je prizadel ekonomski Pearl Harbor, vlada pa se mora odzvati hitro, ocenjuje ameriški milijarder Warren Buffett. Medtem pa ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec Joseph Stiglitz opozarja, da 700 milijard dolarjev vreden načrt ZDA za reševanje ameriškega finančnega sektorja verjetno ne bo obnovil stabilnosti gospodarstva ZDA.

Azijske borze navzdol

Tečaji na azijskih borzah so se danes kljub potrditvi ameriškega predloga zakona o reševanju finančne krize znižali. Na borzi v Tokiu je indeks Nikkei izgubil slaba dva odstotka, na borzi v Hongkongu pa je vodilni indeks Hang Seng izgubil 1,2 odstotka. V negativnih območjih so se gibali tudi glavni indeksi na borzah v Avstraliji, Južni Koreji, Singapurju in Tajvanu.

Na borzi na Kitajskem se zaradi praznikov tudi danes ne trguje; trgovanje se bo začelo v ponedeljek. Prav tako so zaradi praznika zaprti indijski kapitalski trgi, ne trguje pa se tudi na borzah v Maleziji in Indoneziji.

V Evropi skromna rast

Trgovanje na evropskih borzah se je začelo previdno; borze se sicer večinoma gibljejo v pozitivnih območjih, a so rasti skromne. Na borzi v Frankfurtu je indeks DAX izgubil 0,09 odstotka, vodilni indeks CAC 40 na pariški borzi pa je pridobil 0,35 odstotka. Na londonski borzi je indeks FTSE 100 porasel za 0,15 odstotka, na borzi v Švici pa indeks SSMI 0,97 odstotka. Indeks Mibtel je na borzi v Milanu pridobil 1,37 odstotka, na borzi na Dunaju pa se je vrednost indeksa ATX znižala za 0,01 odstotka.

Svet Evropske centralne banke (ECB) je na današnjem zasedanju v Frankfurtu v skladu s pričakovanji ohranil ključno obrestno mero za območje evra pri 4,25 odstotka, kolikor ta znaša od julija. V luči svetovne finančne krize in občutnega ohlajanja gospodarstva območja z evrom se ECB sicer sooča z vse večjimi pritiski po znižanju obrestne mere. ECB je ocenila, da kljub finančni krizi in velikemu povpraševanju bank po dodatni likvidnosti količina denarja v gospodarstvu območja evra ostaja zadostna. Obenem pa je zaskrbljenost glede še vedno velikih inflacijskih pritiskov kljub neugodnim gospodarskim gibanjem tehtnico nagnila v prid nespremenjene monetarne politike. Tudi preostali dve ključni obrestni meri ECB - za mejno posojanje in za deponiranje presežne likvidnosti - sta ostali nespremenjeni pri 5,25 oziroma 3,25 odstotka.

ECB je medbančnemu trgu ponudila dodatnih 50 milijard ameriških dolarjev z ročnostjo enega dne. Povpraševanje po sredstvih je bilo še vedno veliko, saj je 55 bank povpraševalo po več kot 67 milijardah dolarjev, za denar pa so plačale obrestno mero 2,75 odstotka.
ECB je medbančnemu trgu ponudila dodatnih 50 milijard ameriških dolarjev z ročnostjo enega dne. Povpraševanje po sredstvih je bilo še vedno veliko, saj je 55 bank povpraševalo po več kot 67 milijardah dolarjev, za denar pa so plačale obrestno mero 2,75 odstotka. FOTO: Reuters
Vodja evroskupine luksemburški premier Jean-Claude Juncker je dejal, da je zadovoljen, ker je ameriški senat potrdil predlog zakona o reševanju finančne krize. "Po glasovanju v senatu mi je odleglo," je dejal.

Ljubljanska borza: SBI 20 nekoliko izgubil

Tečaji pomembnejših delnic na Ljubljanski borzi so danes v povprečju izgubili. Indeks SBI 20 se je znižal za slabo tretjino odstotka. Pocenile so se delnice Pozavarovalnice Sava, Intereurope in Gorenja, podražile pa delnice Krke, Pivovarne Laško in Istrabenza.

Delniški indeks SBI 20 je trgovanje končal pri vrednosti 6257,76 točke, kar je 18,01 točke oz. 0,29 odstotka manj kot v sredo. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je zvišal za 4,18 točke oz. 0,30 odstotka na 1396,48 točke.

Borzni posredniki so sklenili za 3,7 milijona evrov poslov. Največ prometa je bilo z delnicami Krke, za 1,7 milijona evrov, njihov enotni tečaj pa se je v primerjavi s torkom zvišal za 2,83 odstotka na 78,43 evra.

Več kot 200.000 evrov prometa je bilo z delnicami Telekoma Slovenije (225.410 evrov; -1,32 odstotka na 200,54 evra) in Petrola (201.340 evrov; -1,75 odstotka na 429,35 evra).

Med pomembnejšimi so največ izgubile delnice Pozavarovalnice Sava (142.460 evrov), katerih enotni tečaj se je znižal za 4,17 odstotka na 22,31 evra. Poleg Petrola in Telekoma so cenejše tudi delnice Intereurope (-2,52 odstotka na 19,75 evra), Gorenja (-2,27 odstotka na 24,98 evra), Save (-1,44 odstotka na 312,11 evra) in NKBM (-0,46 odstotka na 19,45 evra).

Ljubljanska borza
Ljubljanska borza FOTO: Dare Čekeliš

Poleg Krkinih se je tečaj znatno zvišal delnicam Pivovarne Laško in Istrabenza, in sicer prvim za 2,55 odstotka na 59,60 evra, drugim pa za 2,31 odstotka na 63,42 evra. Delnice Luke Koper so se podražile za 1,79 odstotka na 44,98 evra, Zavarovalnice Triglav za 0,16 odstotka na 37,46 evra in Mercatorja za 0,11 odstotka na 202,04 evra.

Družba NFD Holding je 30. septembra pridobila 20.200 delnic oz. 1,01 odstotka družbe Sava, tako da ima sedaj v lasti 10,50 odstotka vseh izdanih delnic izdajatelja Sava, je družba Sava danes sporočila prek spletne strani Ljubljanske borze.

Med investicijskimi družbami so bile danes najprometnejše delnice družbe NFD 1, s katerimi je bilo za 30.370 evrov prometa, njihov tečaj pa se je zvišal za 0,66 odstotka na 1,52 evra. Delnice Krone Senior so se podražile za 1,22 odstotka na 7,44 evra.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • praznicna
  • razvlazilec
  • kosilnica
  • orodje bosch
  • vrtna hisa
  • agregat
  • vegira
  • kovinski regal
  • ceplinik
  • radiator
  • lestev
  • cistilec
  • plastici regal
  • delovna miza
  • kovinska omara
  • kovcek

KOMENTARJI (32)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Giffig1
02. 10. 2008 17.38
nejco13 ---> bravo, si mi vzel iz ust!
ServerAUTOMATIC
02. 10. 2008 14.28
Amerika se spreminja v komunistično- kapitalistično državo. Ena je že Kitajska. Kot kaže bo kitajski sistem osvijil svet.
nejco13
02. 10. 2008 11.26
Pa sej je logicno....spravis gospodarstvo na kant....s tem \"ubijes\" male delnicarje....ljudi ki so itak denarno ali kreditno nesposobni panicno dvigujejo denar namesto da bi pravilno kupovali, ker pac ne morejo ker nimajo denarja, delnice padajo, lansiras v medije in ljudstvo denarno pomoc, s tem malo obudis upanje na borzi, delnice malo narastejo, predlog zavrnes, delnice padejo v najglobje brezno, dokonco ubijes vse \"nasprotnike\"....potem odobris denarno pomoc in pokupis najbolj poceni 3/4 drzave...ekonomija se stabilizira, spet zacne trg normalno delovati, delnice zacnejo rast in bogatejsi postanejo se bolj mastno bogati poleg tega pa se lastniki 3/4 drzave...its text book example....
predaI
02. 10. 2008 11.06
Se vedno se mora dogovor sprejeti v predstavniskem domu! Brez tega soglasja ne bo nic.
Tonček Balonček
02. 10. 2008 10.41
Pa saj bi jih lahko saniral kak šejk iz Saudove Arabije!
Tonček Balonček
02. 10. 2008 10.41
Pa saj bi jih lahko saniral kak šejk iz Saudove Arabije!
Myhajlo Todurov
02. 10. 2008 10.32
hehe .. še posebi če tle bereš novice, saj objavljajo iz tega področja samo najbolj pomembne (ki so povsod na prvih straneh), pa še to majo zvezdniki, ki so spali s cipami večjo prioriteto, tko, da lahk kr hitr spustiš kako pomembno novico .... Grem stavt, da bo ta komentar hitr zbrisan ...
Tonček Balonček
02. 10. 2008 10.28
A jim je tak ukrep svetoval Walter Wolf ali Jure Cekuta?
Uporabnik113189
02. 10. 2008 10.22
kren88, hvala, nimam časa za vse, moram tudi delat, pa mi marsikaj medtem ko delam tudi zbeži mimo.
Myhajlo Todurov
02. 10. 2008 10.09
klasik: Mal bolj morš spremljat ..... saj so Ruska, Azijske, in največje evropske banke vsi spustili več miljard $ oz. € za pomoč gospodarstvu. Vse skup mislm pa da je blo že kr več kokr 700 $ miljard. Pa tud o finančni krizi v Rusiji razpravljajo že vsak dan v parlamentu ... in jo poskušajo zajezit z različnimi ukrepi ... Pa tud včer Putin ne bi kritiziral Zavrnitve predloga, ki se je zgodila v ponedeljek, če ne bi blo velikega vpliva .... Delnice v Rusiji so pa po zavrnitvi padle za več kot 8% povprečno, tko da ..... :(
Uporabnik113189
02. 10. 2008 09.58
Nikjer tudi nisem zasledil, da bi kakšna banka iz Rusije pomagala v svetovni finančni krizi in posodila denar kakšni evropski ali ameriški..
lucky13
02. 10. 2008 09.55
rusi majo sistem dvignal bomo ceno plina kašen kos orožja prodamo in nema krize
Uporabnik113189
02. 10. 2008 09.51
Zanimivo se mi zdi, da nihče iz Rusije nič ne kriči, kako huda kriza jim grozi. Kot da oni ne bi kupovali delnic, pa sodelovali v globalnem gospodarstvu..Ne vem kakšen sistem imajo, da jih kriza nič ne prizadene..
fuksel
02. 10. 2008 09.45
eden največjih ropov v zgodovini ZDA..... še večji je bil takrat, ko so morale vse osebe predati zlato centralni banki, ki pa če še ne veste v ZDA ni v državnih rokah pač pa v zasebnih.....
preprostež
02. 10. 2008 09.39
Finančniki in direktorji bank si bodo delili bajne nagrade kljub krizi. Saj so ravno oni zaslužni za uspešno poslovanje, ane?
mc_burek@email.si
02. 10. 2008 09.35
a kr na socializm šaltajo :) očitno demokracija oziroma kapitalizm ne fura najbolje, ja američani bi mogl kr pustit prosti trg tak kot je, pa magar če 90% ferm propade
Tonček Balonček
02. 10. 2008 09.33
Dokler dobro kasirajo, s egrejo kapitalizem, ko jim pa \"zagusti\" bi radi socializem! Tudi mi smo sanirali naše banke, da zdaj delijo mastne dobičke! Ko bodo spet \"v krizi\", se bodo sanirali iz davkov seveda!
sabina40
02. 10. 2008 09.33
Bravo Klasik, tako se govori, si najboljši komentator med vsemi...............
yugoslav
02. 10. 2008 09.32
...svoje gospodarstvo bodo rešili...kaj je s škodo ki so jo naredili celemu svetu, kdo bo to plačal...
Braveheart
02. 10. 2008 09.31
Klasik Vse si povedov lepo in skoraj prav, edino kar si zamešal je.....da kradejo pri nas komunisti oz. t.i. socialsti.