Gio vložil pritožbo

Slovensko državno podjetje Gio, ki mu zaradi blokade računa grozi propad, je ljubljanskemu sodišču, ki je odredilo rubež, že poslalo ugovor, ministrstvu za pravosodje pa zaradi domnevno nestrokovnega dela sodnice predlog za služben nadzor nad njenim delom.

Sodnica Irena Čretnik je upoštevala pravnomočno odločbo beograjskega vojaškega sodišča izpred 15 let in s tem potrdila, da je nekdanji Smelt, danes podjetje Gio, za gradnjo vojaških oporišč v Libiji sredi osemdesetih let jugoslovanski vojaški tovarni Orao ostal dolžan osem milijonov dolarjev - danes z obrestmi vred 20 milijonov dolarjev. A Giov odvetnik Žarko Tatalović sodnici očita premalo strokovnosti oziroma skrbnosti pri delu: "Menimo, da je terjatev zastarala. Odločba je bila pravnomočna leta '91," pravi Tatalović.

Sporen je, meni odvetnik, izdajatelj odločbe za izvršbo - vojaška gospodarska arbitraža, sporen je datum - dan potem, ko je zadnji vojak JLA zapustil Slovenijo, tožbo je vložilo sarajevsko podjetje Orao, danes denar želi srbsko podjetje. Kot pravi Tatalović, obstaja sum, da to ni ista pravna oseba, kot je navedena v tožbi, saj upnik tega ni dokazal.

Je terjatev sploh prenosljiva na novo podjetje?

Vendar je sodnica pravno nasledstvo upoštevala. Vprašanje tudi je, zakaj podjetje Orao v lasti jugoslovanske federacije te terjatve ni uveljavljalo v sukcesiji oziroma ali je terjatev sploh prenosljiva na zdaj srbsko podjetje, razvpito predvsem po kršenju embarga za izvoz orožja v Irak. Glavnica v sklepu slovenskega sodišča o izvršbi je izražena kar v dinarjih, zato naj bi bil po mnenju podjetja Gio sklep neizvršljiv, saj dinarja ni na naših tečajnicah.

Sodišče je tudi priznalo arbitražno odločbo po postopku za priznanje tujih sodnih odločb, kar je sicer zakonito, vendar obstaja vprašanje, zakaj slovensko sodišče ni uporabilo druge možnosti, po kateri lahko tudi slovenska stranka pove svojo plat in bi bila zadeva morda drugače odločena. Tako pa ima Gio blokiran račun.

Terjatev prodana srbski mafiji?

Prvi mož Gia meni, da gre za scenarij, po katerem je bila sporna terjatev prodana srbski mafiji, ki je nato najela mariborskega odvetnika Zvonka Kolška. Le-tega smo tudi poklicali, vendar ni želel dati izjave, češ da ne mara izvensodnega pranja te zgodbe.

Pojasnil je le, da gre za pravnega naslednika nkedanjega jugoslovanskega Orla, da bo zastaranje izpodbijal z okoliščinami po razpadu nekdanje Jugoslavije in da tovrstne terjatve niso stvar sukcesije. S predlogom za služben nadzor dela Čretnikove pa se po naših podatkih urgentno ukvarja pravosodno ministrstvo.