Generalni tožilec Šketa: Preiskave v Banki Slovenije so bile zakonite

Na vrhovnem državnem tožilstvu ob napovedi tožbe Bruslja proti Sloveniji trdijo, da je bila hišna preiskava na Banki Slovenije opravljena v skladu s sodno odredbo in zakonom.

"Na vrhovnem državnem tožilstvu vztrajamo na že znanih stališčih, da je bila hišna preiskava na Banki Slovenije opravljena v skladu s sodno odredbo in Zakonom o kazenskem postopku," zagotavlja generalni državni tožilec Drago Šketa in poudarja, da je bilo delo tožilstva usmerjeno v to, da zagotovi objektivno in strokovno delo policije, kar jim je tudi uspelo.

'Slovenija ECB ponudila načine sodelovanja, ki presegajo upravičenja'

"Navedeno potrjuje tudi odločitev Okrožnega sodišča v Ljubljani leta 2016, ki je zavrnilo vse zahteve Evropske centralne banke (ECB), in sicer za preklic odredb o hišnih preiskavah, za ustavitev preiskave zaseženih podatkov ter za vračilo zasežene dokumentacije," nadaljuje Šketa.

"V navedeni odločitvi je sodišče tudi poudarilo, da so bile hišne preiskave v Banki Slovenije zakonite ter da je le tožilstvo tisto, ki usmerja predkazenski postopek in tudi odloča o načinu in obliki sodelovanja z ECB," je povzelgeneralni državni tožilec in zatrdil: "Posledično je tožilstvo upoštevajoč ustavno načelo pravne države v zvezi s hišnimi preiskavami ter preiskavo zasežene dokumentacije in podatkov ravnalo v skladu z odločitvijo sodišč."

Po navedbah Škete je tožilstvo v okviru evropskega načela lojalnega sodelovanja ECB ponudilo tudi konkretne oblike in načine sodelovanja, "ki so celo presegale upravičenja, ki bi jih ECB imela kot zunanji subjekt, ki ni stranka v postopku, po zakonu o kazenskem postopku". Ob tem pa je poudaril, da pa tožilstvo "nikakor ni moglo in smelo pristati na zahteve ECB, ki so po vsebini pomenile poseganje v predkazenski postopek".

Ustavno sodišče je maja lani zavrglo ustavni pritožbi Banke Slovenije in ECB, saj je ugotovilo, da navedena subjekta nista nosilca temeljnih človekovih pravic, zato jim navedene pravice niso mogle biti kršene, je še zapisal Šketa in dodal, da je prepričan v to, da je bilo delo tožilstva v predmetni zadevi vseskozi usmerjeno v to, "da zagotovi nemoteno, objektivno in strokovno delo policije ter da že vnaprej prepreči vsakršne zunanje poskuse vplivanja na delo policije, pri čemer menimo, da nam je to tudi uspelo". Predkazenski postopek se zato v tej zadevi nadaljuje.

Evropska komisija se je za sprožitev postopka pred Sodiščem EU proti Sloveniji odločila zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov ECB in dolžnosti lojalnega sodelovanja v povezavi z zasegom dokumentov osrednje denarne ustanove območja evra v okviru kriminalistične preiskave v Banki Slovenije julija 2016, so prejšnji teden pojasnili v Bruslju.

Kot so navedli, so slovenski organi julija 2016 v okviru policijske preiskave proti zaposlenim v Banki Slovenije, ki niso bili povezani z nalogami ECB, v prostorih centralne banke zasegli podatke, ki so vsebovali dokumente in računalniško strojno opremo ECB. ECB zasega teh predmetov ni predhodno odobrila, njeni poznejši poskusi, da bi zadevo rešili sporazumno, pa so bili po navedbah Bruslja neuspešni.

Ministrica Katičeva podprla tožilstvo in napovedala odločen odgovor na tožbo

Podporo tožilstvu v omenjeni zadevi je sicer že pred dnevi izrekla tudi ministrica za pravosodje Andreja Katič. "Sama odločno podpiram delovanje naših organov, tako policije kot tožilstva," je na zastavljeno vprašanje na novinarski konferenci po seji vlade znova zatrdila Katičeva. Zagotavlja odločen odgovor na napovedano tožbo Evropske komisije proti Sloveniji in podporo slovenskim organom pregona za razjasnitev okoliščin ob sanaciji bank leta 2013.

Kot je pojasnila, so poskušali ves čas sodelovati z Banko Slovenije, vendar pa gradiv niso mogli dobiti, zato je tožilstvo na podlagi sodne odredbe izvedlo hišno preiskavo. "Šele takrat so se začeli sklicevati na imuniteto arhivov Evropske centralne banke oziroma EU," je dejala o odzivu iz centralne banke.

Na ravnanje slovenskih organov se je že kmalu po hišnih preiskavah odzvala Evropska komisija, najprej s protestom in nato z opominom, prejšnji teden pa je sporočila, da namerava zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke in dolžnosti lojalnega sodelovanja v povezavi z zasegom dokumentov osrednje denarne ustanove območja evra proti Sloveniji sprožiti postopek pred Sodiščem EU.

Katičeva prejem tožbe pričakuje v roku treh mesecev. "Ko bomo dobili tožbo, bomo pripravili odgovor," je dejala in dodala, da so s primerom že seznanili druge države članice ter jim pojasnili slovenski pogled na zadevo.

Katičeva: Tožba zaradi preiskav v Banki Slovenije pomemben precedens

Po njenem mnenju gre namreč za precedens tudi za druge države, saj bo razplet primera pomemben tudi za njih. Evropska komisija si namreč pojem njenih arhivov razlaga zelo široko, je pojasnila.

Če se kot arhiv Evropske centralne banke smatra tudi pošta, ki jo pošiljajo nekomu preko elektronske pošte, lahko tudi Banki Slovenije, in je naši organi ne smejo pogledati, potem se zdi Katičevi to "zelo, zelo široko tolmačenje evropske imunitete". Slovenija se s tem ne strinja, je poudarila.

Ministrica meni, da bi Evropska komisija morala slediti tudi načelom transparentnosti ter javnosti delovanja in zaradi tega sodelovati z nacionalnimi varnostnimi organi, kar pa se v tem primeru ni zgodilo.

Komisija tožbe sicer še ni vložila, zaradi česar njeni argumenti ministrstvu še niso znani, lahko pa o njih sklepajo na podlagi dosedanjih aktivnosti.

Med slovenskimi in evropskimi organi je namreč prišlo do različnih stališč glede definicije arhivov EU. "Stališče Evropske komisije bi v praksi pomenilo, da bi bilo za preiskavo potrebno vnaprejšnje soglasje Evropske centralne banke (ECB), to pa je za Slovenijo nesprejemljivo, saj je pri preiskavah element presenečenja ključen, priprave pa morajo potekati v tajnosti," so navedli na ministrstvu.

'Primer postavlja vprašanje, čigave koristi evropske institucije zasledujejo'

Katičeva je zato še napovedala, da bo Slovenija tožbo, ko jo bo prejela, natančno preučila in nanjo odgovorila. Poleg tega, da bo sodba Sodišča EU pomembna za Slovenijo in njene postopke ugotavljanja okoliščin za odločitve leta 2013, bo odgovorila tudi na pomembna vprašanja za vse države članice.

"Primer postavlja vprašanje, čigave koristi evropske institucije zasledujejo. Sanacija bank leta 2013 je slovenske davkoplačevalce stala več milijard evrov oz. več tisoč evrov na vsakega prebivalca, od dokapitalizacij bank do odškodnin za razlaščene lastnike podrejenih obveznic. Nujno je, da so okoliščine in odgovornost za morebitne nepravilnosti ali kazniva ravnanja ustrezno ugotovljeni, ter da se jasno zavrne načelo socializacije izgub v korist zasebnega kapitala," so še dodali na ministrstvu.

Bruselj zavrača očitek, da je element presenečenja ključen

V povezavi z očitkom, da je predhodna odobritev ECB nesprejemljiva, saj je element presenečenja v takšnih preiskavah ključen, v Bruslju neuradno pojasnjujejo, da je pravna zahteva po predhodni pridobitvi umika imunitete zapisana v pogodbi o delovanju EU.

K temu dodajajo, da so nacionalne oblasti v omenjenem primeru tudi pozneje zavrnile sodelovanje z ECB, s katerim bi opredelili in vrnili zaščitene dokumente. Ker so od zasega dokumentov minila že tri leta, element presenečenja ne more biti izgovor za zavračanje sodelovanja, še izpostavljajo.

V povezavi z argumentom, da se je začela Banka Slovenije na nedotakljivost arhivov sklicevati šele po začetku preiskav, pa neuradni viri poudarjajo, da bi bilo nemogoče govoriti o kršitvi tega načela, preden se je kar koli zgodilo. ECB je ta argument uporabila takoj po zasegu, na primer v pismu predsednika banke Maria Draghija, poslanem na dan zasega, izpostavljajo.

Glede različnih tolmačenj definicije arhivov poudarjajo, da bo sedaj Sodišče EU presodilo o opredelitvi koncepta arhivov ECB.

O očitkih v povezavi s pristranskostjo komisije in namero ECB po oviranju postopkov pa je v Bruslju neuradno mogoče slišati poudarke, da je vloga Evropske komisije kot varuhinje pogodbe, da zagotovi spoštovanje zakonodaje EU, in da komisija v tem primeru meni, da so nacionalne oblasti z zasegom dokumentov v Banki Slovenije kršile imuniteto arhivov ECB.