Gazprom toži Naftogaz

Dogovor med Kijevom in Moskvo, ki bi omogočil rešitev spora – ta se je zaostril konec decembra, nakar je Rusija s 01. 01. celo prekinila dobavo zemeljskega plina Ukrajini – in obnovitev pogodbe o dobavi plina za leto 2009, ovirajo predvsem neporavnan ukrajinski dolg ruskemu plinskemu monopolistu Gazpromu ter prevelika razhajanja glede cene dobav plina v prihodnje.

Države EU iz Rusije uvozijo okoli 40 odstotkov vsega plina, od tega kar 80 odstotkov preko ukrajinskih plinovodov, zato je spor med Moskvo in Kijevom razumljivo sprožil strahove, da bi lahko posledice čutila tudi EU. Romunija praviloma uvozi deset milijonov kubičnih metrov plina dnevno, v petek pa jih je po navedbah romunskega operaterja plinovoda Transgaz prejela le sedem milijonov. Ker ima Romunija zadostne zaloge, končni porabniki tega zaenkrat ne bodo občutili.

Dobava ruskega zemeljskega plina pa je danes začela upadati tudi Bolgariji, kar je posledica ukrajinsko-ruskega spora, vendar še ni padla pod kritično raven, so sporočili iz bolgarskega plinskega giganta Bulgargaz.

''Dobava plina je upadla in od danes zjutraj prejemamo manjše pošiljke,'' je povedal izvršni direktor Bulgargaza Dimitar Gogov, ki pa ni želel izdati, za koliko je dobava upadla. Povedal pa je, da je zmanjšana dobava plina prizadela tudi Turčijo, Makedonijo in Grčijo, do zmanjšanega pritiska v plinovodih pa prihaja tudi na Poljskem in Madžarskem.

''Zaloga ni padla pod kritično raven in bolgarske uporabnike zmanjšana dobava še ni prizadela,'' je povedal Gogov. ''Če pa bomo začeli prejemati manj kot 6 oziroma 6,5 milijona kubičnih metrov plina na dan, ne bomo uspeli pokriti pomanjkanja.'' Bolgarija porabi dnevno okoli 10 oziroma 11 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina.

Namestnik direktorja Gazproma Alexander Medvedjev se je v Pragi sestal s predsedujočim EU Topolanekom. Na sestanku je povedal, da se pogajanja o sporu glede dobave plina ne morejo nadaljevati, saj Gazprom še ni prejel pomembnih odgovorov iz Ukrajine.

Rusija je Ukrajino obtožila kraje plina, ki je namenjen preko Ukrajine v Evropo, vendar je Ukrajina zatrdila, da je Gazprom sam zmanjšal dobavo plina v Evropo in da uporablja "plinsko izsiljevanje".

''Količina plina, ki ga Naftogaz uporabi za svoje lastne potrebe, brez kakršne koli pogodbe, je že presegel 35 milijonov kubičnih metrov na dan, in še narašča,'' je dejal Medvedjev in dodal, da Gazprom sprejema vse ukrepe za nadomestitev plina, ki ga jemlje Naftogaz, ter da nekateri kupci, še posebej na Balkanu, že čutijo vplive zmanjšane dobave. ''Kljub vsemu je Gazprom zemeljski plin, kot določa pogodba, dobavil,'' je še dodal.

Medvedjev naj bi po nekaterih navedbah poleg Prage obiskal tudi Berlin, Pariz in London. Namen njegovega obiska je pridobiti podporo stališčem Rusije v sporu z Ukrajino, potem ko je ukrajinska delegacija v državah članicah EU lobirala že v minulih dneh.

Kdo laže?

Kijev obtožbe Moskve zanika in vztraja, da je Rusija tista, ki ne dobavlja zadostnih količin plina za njene evropske odjemalce. Predstavnik ukrajinskega predsednika Viktorja Juščenka za energetsko varnost Bogdan Sokolovski je celo opozoril, da bo prišlo v desetih dneh do resnih tehničnih težav, če Rusija ne bo znova dobavila zadostnih količin plina. "Tranzit plina je lahko na neki točki prekinjen ... To ne bo naša krivda," je sporočil.

Iz Naftogaza naj bi tako zmanjšano dobavo ruskega plina za evropske odjemalce trenutno nadomeščali iz lastnih zalog. Tako naj bi iz ukrajinskih plinskih rezerv Romunija trenutno prejemala 100.000 kubičnih metrov plina dnevno, Madžarska pa 1,8 milijona kubičnih metrov dnevno. Gazprom nasprotno trdi, da je dobavo plina za Evropo po 1. januarju še povečal.

Gazprom napoveduje tožbo

Gazprom je ob tem sporočil, da se je odločil vložiti tožbo proti ukrajinskemu državnemu plinskemu gigantu, s katero želi zagotoviti nemoten tranzit ruskega plina preko ukrajinskega ozemlja do Evrope. Kot piše v izjavi direktorja Alekseja Milerja, bo podjetje tožbo vložilo na arbitražnem sodišču v Stockholmu. Zaprosilo ga bo, naj Naftogazu prepove "kakršna koli dejanja, katerih cilj je zmanjšati tranzit ruskega plina v Evropo". Vložitev tožbe naj bi že podprl tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev.