Dvodnevna konferenca, ki jo na Bernardinu organizira Ljubljanska borza, je v celoti posvečena prilagajanju in vstopu Slovenije v Evropsko unijo, udeležuje pa se je 200 borznikov in gospodarstvenikov.
Gaspari je v luči vstopa Slovenije v sistem ERM 2 predstavil nekatere ključne dejavnike, ki bodo vplivali na naš vstop v ta sistem in hkrati poudaril, da je rok, do katerega naj bi Slovenija vanj vstopila, in sicer začetek leta 2005, s stališča Banke Slovenije popolnoma dosegljiv. Naša država naj bi se z EU in Evropsko centralno banko za vstop v ERM 2 začela pogajati v začetku naslednjega leta, pogajanja pa naj bi trajala približno osem mesecev.
Vstop v ERM 2 in evropsko gospodarsko in monetarno politiko je guverner predstavil s političnega ter mikro- in makroekonomskega stališča. "Odločitev države in ekonomije za odpovedovanje lastni denarni suverenosti je politična odločitev, ki je povezana z vstopom v evropsko monetarno unijo (EMU)," je uvodoma povedal Gaspari in dodal, da je v Sloveniji ta odločitev povezana z ostalima dvema prej omenjenima stališčema. "Slovenija naj bi kot majhna država z vključitvijo v mednarodni denarni prostor dobila sigurnost in stabilnost," je povedal Gaspari, ki je med mikroekonomskimi razlogi za vstop v EMU med drugim navedel večjo stabilnost cen in večjo konkurenčnost.
Makroekonomskimi razlogi za vstop naše države v EMU so po Gasparijevih besedah vezani na teorijo optimalnega denarnega območja, kjer so ključni trije elementi. Na prvem mestu je izpostavil homogenost ekonomije po razvitosti in strukturi v primerjavi z ostalimi državami na tem območju, po drugi strani pa so pomembni asimetrični šoki in kakšna je sposobnost absorbcije prenašanja takšnih šokov.
Guverner je udeležencem predstavil tudi trenutni položaj Slovenije glede na ostale države v EU z vidika različnih ekonomskih kazalcev. Med drugim je povedal, da je Slovenija po deležu mednarodne menjave visoko nad povprečjem članic EU, kar pomeni, da je močno povezana z vplivi, ki prihajajo s tega območja. V kupni moči je naša država blizu evropskega povprečja, prav tako je relativno dobro prilagojena evropskemu prostoru glede na dodano vrednost. Med težavnimi področji je Gaspari izpostavil le finančne storitve, vendar je prepričan, da Slovenija ne bo imela težav z vključevanjem v EU in EMU.
Slovenski gospodarski razvojni ciklus je po Gasparijevih besedah podoben ciklusu v ostalih evropskih državah, zaradi relativno velike odprtosti naše ekonomije pa je njena sposobnost reagiranja na šoke iz tujine relativno dobra, je še prepričan guverner Banke Slovenije. "Za nas bo nekoliko slabše to, da se v EU vključujemo v času splošne gospodarske recesije, vendar v Banki Slovenije ocenjujemo, da ni razlogov za neuspešno vključevanje, če bomo še naprej vodili takšno politiko, kot smo jo do sedaj," je prepričan Gaspari.
Guverner je ob koncu še dodal, da je najnovejša modelska ocena, ki so jo v centralni banki naredili aprila, pokazala, da se bo gospodarska rast v naši državi v naslednjih dveh letih še naprej zniževala, inflacija pa bo konec letošnjega leta znašala okoli pet odstotkov. "Konec naslednjega leta pa naj bi bila inflacija 3,5-odstotna, kar je popolnoma dosegljivo," je ob koncu zatrdil Gaspari.
