Vlada je danes obravnavala izhodišča za pripravo proračunov za leto 2010 in 2011. Postavila je zgornjo mejo za obseg izdatkov za posamezni proračun, brez evropskih sredstev, ki znaša 8,956 milijarde evrov. Leta 2010 naj bi javnofinančni primanjkljaj znašal 4,8 odstotka BDP, leta 2011 pa 3,5 odstotka BDP, je po seji vlade napovedal minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari. Če bo tako, bo to začetek fiskalne konsolidacije, ki jo je Slovenija dolžna izvajati, v prvi vrsti zaradi lastne srednjeročne fiskalne stabilnosti, pa tudi zaradi zahtev EU, je še pojasnil Gaspari.
Vlada je določila tudi indikativno višino odhodkov za leti 2012 in 2013, ki so vezani na domače vire (brez odhodkov, ki imajo vir v evropskem proračunu) in znašajo za leto 2012 9,476 milijarde evrov, za leto 2013 pa 9,835 milijarde evrov, so po seji sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Skladno s tem bi proračunski primanjkljaj za leto 2012 znašal 1,42 milijarde evrov oz. 3,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), za leto 2013 pa 1,282 milijarde evrov oz. 2,9 odstotka BDP.
Vlada je začela tudi z razpravo, kako po razvojnih politikah razporediti teh nekaj manj kot devet milijard evrov, kolikor znaša zgornja meja proračunskih izdatkov za 2010 in 2011. Odločitev o tem, koliko sredstev bo namenjenih posameznim politikam, bo vlada po Gasparijevih besedah sprejela na podlagi programov posameznih ministrstev. Na ministrstvih bodo prioritetno obravnavani posamezni programi ali podprogrami, ki bi lahko dobili več sredstev, je dodal.
Evropska sredstva so edini vir financiranja proračuna, ki so znana vnaprej, je pojasnil minister za razvoj. Osnovni namen razprav znotraj vlade glede proračunov za 2010 in 2011 je, ali je obstoječa struktura, ki je bila dogovorjena v letu 2007, takšna, da lahko ostane nespremenjena ali pa zaradi krize zahteva določene prilagoditve. Osnovna predpostavka pa je, tako Gaspari, da koriščenje evropskih sredstev poteka nemoteno in v polni možni meri, kot jo omogoča razrez.
Križanič ne pričakuje tretjega rebalansa
Minister za finance Franc Križanič pa je povedal, da se bo Slovenija, če bo gospodarska rast počasnejša, kar nekaj časa soočala z visokim javnim dolgom. V proračunu za prihodnje leto je tako namenjenih kar 188 milijonov evrov več za servisiranje dolgov. Leta 2010 je predvidenih tudi okoli 1,5 milijarde evrov več odhodkov in 10,22 milijard skupnih odhodkov.
Križanič je ob tem dejal še, da za letos ne pričakuje novega, tretjega rebalansa proračuna. Če bi se kriza slučajno poglobila, ima ministrstvo za finance mehanizem, da še dodatno zaustavi določene izdatke posameznih resorjev.
Vlada je sejo danes prekinila in jo bo nadaljevala v četrtek, ko naj bi sprejela osnovni razrez razpoložljivih sredstev po posameznih politikah. Avgusta bo nato tekla razprava v okviru posameznih delovnih skupin na ministrstvih, razreze pa naj bi vlada dokončno potrdila konec avgusta. Septembra naj bi vlada predlog programskega proračuna za 2010 in 2011 poslala v DZ.
Pahorja je zaradi poškodbe zapestja nadomeščal Gaspari
Sejo vlade je sicer vodil minister Gaspari, saj si je premier Borut Pahor poškodoval zapestje. Kot je povedala direktorica urada vlade za komuniciranje Veronika Stabej, bo premier v torek že v službi, o seji vlade pa je bil sproti o vsem obveščen.
KOMENTARJI (22)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.