Sprejeta deklaracija G-7 (ZDA, Velika Britanija, Japonska, Nemčija, Italija, Francija, Kanada) obenem omogoča ameriški administraciji, da vrednost svoje valute še naprej umetno znižuje zato, da lahko predsednik George Bush upa na porast izvoza, s čimer bi si izboljšal možnosti za ponovno izvolitev. Ameriški finančni minister John Snow je dejal, da je bila deklaracija sprejeta soglasno, kako si jo vsak razlaga, pa je povsem druga pesem.
Za dobro voljo Američanov deklaracija izraža podporo večji prilagodljivosti menjalniških tečajev na trgu, kar pomeni ponovitev deklaracije iz Dubaja lanskega septembra, ki pa je imela povsem drugačen učinek, kot so mislile evropske članice G-7.
Japonska in Kitajska sta tedanjo izjavo vzeli kot zeleno luč, da še naprej umetno znižujeta vrednost svojih valut v primerjavi z ameriškim dolarjem, Američani pa so jo razumeli kot dovoljenje, da se ne vmešavajo v padanje vrednosti dolarja. Pri tem je trpela izključno Evropa oziroma države članice evro območja, ki so prepričane, da padanje vrednosti dolarja in naraščanje vrednosti evra ogroža njihovo gospodarsko rast, ker jim otežuje izvoz.
EU uspelo spremeniti deklaracijo G-7
Na pritisk Evropejcev je skupina G-7 v soboto v sklepno deklaracijo vrinila tudi del besedilo, ki pravi, da se izraža zaskrbljenost zaradi prevelikih neravnovesij menjalniških trgov, kar naj bi pomenilo, da so določene države pripravljene poseči v menjalniške trge za zaustavitev prevelikega padanja vrednosti dolarja. Nemški finančni minister Hans Eichel je dejal, da je pomembno, da menjalniški tečaji odražajo gospodarske temelje in da pri tem ni nenadnih sprememb. Te spremembe bi bile morda dobre za kratkoročno rast nekaterih držav, vendar bi bile slabe za splošno rast, s čimer je Eichel ošvrknil ZDA.
Le predvolilna gesta?
Sklepna deklaracija sicer večinoma deluje, kot da je napisana za potrebe ameriške predvolilne kampanje. Demokratska opozicija obtožuje administracijo, da je uničila gospodarstvo, proračun in zaposlovanje, republikanci pa sadijo rožice. V sklepno deklaracijo je zato vključeno mnenje, da se je svetovna gospodarska rast v zadnjih mesecih bistveno utrdila, ameriške partnerice pa so se zavezale, da bodo pomagale pri lajšanju dolga Afganistanu in Iraku. Snow je ponovno brez ugovora hvalil Busheve davčne olajšave, čeprav je večina preostalega sveta zaskrbljena zaradi rekordnega proračunskega primanjkljaja ZDA, ki bo za leto 2005 znašal kar 521 milijard dolarjev. Snow je novinarjem ponavljal Busheve besede, da ne bo zadovoljen, dokler vsak Američani, ki si želi delati, ne bo dobil službe in obljubljal, da bo primanjkljaj v naslednjih petih letih prepolovljen.
