FOTO in VIDEO: 'Sram me je, da imam slovensko državljanstvo ...'

Nekdaj največje slovensko gradbeno podjetje SCT je po sredinem začetku stečajnega postopka danes začelo odpuščati še zadnje zaposlene delavce. Kot je za 24ur.com pojasnil stečajni upravitelj Leon Benigar Tošič, bodo danes in jutri najprej 740 zaposlenim vročili odpovedi. "Obvestili smo večino delavcev, kdor pa na vročitev ne bo prišel, bo dobil odpoved po pošti. Temu bo sledil popis premoženja, cenitve in obdavčevanje premoženja z namenom poplačila upnikov," je pojasnil. Delavci se bodo lahko sedaj po 15 dneh prijavili na Zavod RS za zaposlovanje, kjer jim bo pripadalo nadomestilo za čas brezposelnosti, prav tako pa jim pripada tudi nadomestilo iz jamstvenega sklada. To naj bi v najboljšem primeru znašalo nekaj manj kot dva tisoč evrov, do prvih izplačil pa bodo morali delavci čakati do avgusta.

Razočaranje, ki ga ni mogoče skriti

Delavci, ki so v podjetju trdo delali skoraj vse svoje življenje, razočaranja niso skrivali. Fikred Alibabić, ki je bil v SCT zaposlen dobrih 26 let, nam je po prejemu odpovedi dejal: "Prejeli nismo, niti regresa, niti decembrske, niti ostalih šestih plač. Smo brez denarja, znajti pa se mora vsak po svoje. K sreči imam zaposleno ženo, ki nas je lahko do sedaj preživljala, a tudi to bo kmalu pošlo."

"SCT je bil evropski gigant, zdaj pa smo to izgubili. To je sramota za vlado in za vso slovensko družbo. Sramota za tiste, ki so dovolili takšne zakone, ki so omogočili prevarantom, da so izigrali toliko ljudi ter njihovo vlado. Sram me je, da imam slovensko državljanstvo, da živim z ljudmi, ki kradejo, ki so lopovi," je dodal s tresočim glasom in dodal, da težko verjame, da bo sploh še kdaj videl svoj trdo prigaran denar.

Sindikat: S tem se izgubljajo tradicija, znanje in delovna mesta

Predstavnik Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Oskar Komac je dejal, da je tako, kot propada skoraj celotno slovensko gradbeništvo, propadlo tudi največje gradbeno podjetje v državi. "Žal se tukaj izgublja tradicija, znanje in delovna mesta teh ljudi," pravi in dodaja, da tem žal ne preostane nič drugega, kot da se prijavijo na zavod. Prva nadomestila za mesec julij bodo prejeli v avgustu, prav tako bo z nadomestili iz jamstvenega sklada v maksimalni višini štiri in pol minimalnih plač. Vse ostale terjatve, ki ne bodo poplačane, se bodo poplačale kot strošek stečajnega postopka.

"Vse plače delavcev v prisilni poravnavi veljajo za strošek stečajnega postopka, kar pomeni, da bodo vse plače izplačane prednostno, torej pred ostalimi upniki. To pomeni, da bo večji del stečajne mase namenjen delavcem. Čim bomo prodali premoženje, bom predlagal, da se izplačajo stroški stečajnega postopka in tudi stroški, ki so nastali tekom prisilne poravnave," je še pojasnil Tošič in dodal, da bodo stroški stečajnega postopka znašali od 15 do 20 milijonov evrov.

Kolikšna je stečajna masa, še ni znano. Obseg stečajne mase glede na podatke s konca septembra lani znaša slabih 155 milijonov evrov, stečaj pa bi trajal vsaj pet let. Navadni upniki bi bili po takratni oceni vodstva SCT poplačani nekaj več kot 24-odstotno.

Kako je s tujci?

Tujci, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, bodo lahko uveljavljali pravice tako na Javnem jamstvenem in preživninskem skladu RS kot tudi na Zavodu RS za zaposlovanje. "Mislim pa, da je nekaj manj kot 20 ljudi, ki nimajo stalnega bivališča tukaj. Za te še vedno čakamo podpis socialnega sporazuma s strani Bosne in Hercegovine," je pojasnil Komac. Kot vemo, je bil v Sloveniji ta sporazum že ratificiran, na podpis v BiH, ki bi omogočil delavcem tudi prijavo in pomoč na Zavodu RS za poslovanje, se še vedno čaka.

Tošič: Stečaj bo dolgotrajen

Okrožno sodišče v Ljubljani je minulo sredo ustavilo postopek prisilne poravnave družbe SCT in začelo stečajni postopek. Upniki lahko terjatve prijavijo v treh mesecih, tistim, ki so terjatve pravočasno prijavili v postopku prisilne poravnave, terjatev v stečaju ni treba spet prijavljati.

Sodišče je stečaj začelo, ker je SCT umaknil predlog za začetek prisilne poravnave. Družba se je za to potezo, ki v primeru, da ni zagotovljena plačilna sposobnost, pomeni stečaj, odločila po tem, ko so se neuspešno končali pogovori o lastniškem vstopu Cestnega podjetja Ljubljana (CPL) in na koncu – tik pred torkovim narokom o ugovorih zoper prisilno poravnavo, na katerem bi moral dokazati, da ima denar za plače in poslovanje – z avstrijskim Strabagom.

Stečaj SCT bo po ocenah Tošiča dolgotrajen, in sicer zaradi obsega stečajne mase, števila upnikov, sporov, v katere je družba že vključena, in sporov v povezavi s stečajnim postopkom, kot so izpodbijanje pravnih dejanj in odškodninski zahtevki zoper upravo.

Število zaposlenih se je z 2500 leta 2004 zniževalo in leta 2009 padlo pod 1000. Po navedbah družbe je bilo v obdobju pred začetkom stečaja zaposlenih 760 ljudi.