FOTO: Ora Ito je bil v Portorožu

Ora Ito si je poklic izbral že v rani mladosti. Pri desetih letih se je navduševal nad delom francoskega oblikovalca Philippa Patricka Starcka in francoskega arhitekta Le Corbusiera, njegov vzornik pa je bil ameriški slikar Keith Haring. "Če bi lahko bil nekdo drug, potem bi bil on," pravi Ora Ito, ki ga je občudoval, ker je Haring po njegovem mnenju sodil med umetnike z izvirnim slogom, tako kot Van Gogh in Picasso. Ob tem je še dodal, da so vsi njegovi vzorniki že mrtvi. Vodja tokratnega pogovora na SOF Aljoša Bagola pa se je malo pošalil, da najbrž zato, da nima konkurence.

Ni le oblikovalec

Ito rad ustvarja nove projekte – take, ki jih doslej še ni bilo. Zato tudi pravi, da ni vrhunski strokovnjak, saj je doslej vsako stvar naredil prvič. Če pa hoče, da je odmevna, mora biti nekaj posebnega. Ob tem je pokazal najnovejši projekt awdio.com. Portal, na katerem lahko poslušamo živo klubsko glasbo z vseh koncev sveta. Edina slabost tega pač je, da klubi niso vedno odprti, kadar hočemo poslušati glasbo. Zato se moramo zadovoljiti z galsbo s tistega konca sveta, kjer je pač primerna ura za klubska rajanja. S tem projektom je Ito hotel pokazati, da res ni le oblikovalec, temveč ustvarjalec. Če danes ne počneš nekaj novega in predvsem s srcem, ne moreš postati znan. Ker pa je srce drago, njegovi projekti niso prav poceni, se je pošalil 31-letnik.

Pogovor je res tekel sproščeno in zabavno. Na vprašanje, ali je oblikovalska super zvezda, je Ito skromno odgovoril: "Kako sem super zvezda, saj sem oblikoval hladilnike in pečice? Sem zato res zvezda?" Pri nas prav gotovo je, vsaj če pogledamo Gorenjeve gospodinjske aparate, pod katere se je podpisal.

Kreativa ne pozna meja

Tudi svoje dekle je Oro Ito dobil prav na poseben način. V klubu, kjer sta se spoznala, mu namreč ni in ni hotela dati svoje telefonske številke. Nato se je ponudil, da jo pelje domov in je privolila. Zapomnil si je njeno hišno številko in ji naslednji dan na dom poslal mobilni telefon in svojo številko. Kar bo, bo, si je mislil. Dekle ga je poklicalo in tako se je romanca začela.

Eksotični psevdonim

Francoski oblikovalec mlajše generacije Ito Morabito, ki je v svetu bolje poznan pod precej eksotičnim psevdonimom Ora Ïto in zaradi česar mu mnogi pripisujejo japonske korenine, je Francoz, rojen leta 1977 v Parizu. Družina Morabito je z oblikovanjem in arhitekturo povezana že več generacij, vendar Ito ni želel biti poznan le kot sin znanih staršev. Zato se je podal na svojo karierno pot pod novim imenom, ki ga je uporabil tudi za svojo blagovno znamko Ora-Ïto.

Pri 21 letih je prekinil študij in se odločil zasnovati lastno blagovno znamko. Najprej je oblikoval izdelke za blagovne znamke svoje generacije, na primer Nike, Vuitton, Bic, Apple in druge. Sestavljal je lažne oglase za namišljene izdelke ter jih objavljal na svojem spletnem mestu in v revijah. Kolekcija namišljenih izdelkov je obkrožila svet in danes velja kot prva izvirna virtualna blagovna znamka. Domišljija je postala resničnost, ko so ljudje povsod po svetu začeli naročati izdelke iz njegove internetne ponudbe. Lastniki blagovnih znamk so kmalu ugotovili resnico in bili navdušeni, zato so Oro Ïta povabili k sodelovanju. V trenutku je zaslovel. "Počutil sem se nepremagljivega in nedotakljivega. Verjel sem, da sem najboljši. V takšnih trenutkih sta prepričanje vase in samozavest neizmerna, tako da je dvom o tem povsem nepredstavljiv," pravi Ora Ito.

Ora Ito v nekaj besedah

Kot zanimivost: beseda ito v jeziku severnoameriškega indijanskega plemena Suji pomeni zgraditi namišljen svet. Gre zgolj za naključje ali za ime, vnaprej namenjeno umetniku, ki nenehno išče nove poti v umetnosti, s katerimi se lahko izrazi v svojem slogu?

Leta 2002 je Ora Ïto postal najmlajši oblikovalec, ki se je podpisal pod izdelke v katalogu prestižnega pohištva Cappellini ter se s tem uveljavil kot oblikovalec in pridobil odlično referenco.

Leta 2002 je bila aluminijasta steklenica, ki jo je oblikoval za blagovno znamko Heineken, nagrajena z oskarjem za najboljše oblikovano embalažo. Leta 2003 se je uveljavil kot vsestranski umetnik, ko se je podpisal pod projekt, ki je obsegal največji pariški nočni klub CAB na trgu poleg gledališča Palais Royal; poskrbel je tako za celostno podobo, arhitekturne rešitve, notranjo opremo kot tudi za dekor. Leta 2004 je oblikoval parfumsko stekleničko za Adidas, ki je do danes prejela že pet mednarodnih nagrad za inovativno embalažo in obliko.

Leta 2005 je preuredil Toyotin razstavni salon in zastopstvo na Champs-Elysées v Parizu. Obisk trgovine se je v nekaj tednih po obnovi potrojil.