Fitch znižal bonitetne ocene nekaterih slovenskih bank

Bonitetna hiša Fitch je znižala bonitetne ocene šestih slovenskih bank. Nižje bonitetne ocene so dobile Nova Ljubljanska banka (NLB), Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), Abanka Vipa, Gorenjska banka, Banka Celje, Probanka.

Banki Koper pa ocene niso znižali, so pa znižali prihodnjo napoved za oceno iz stabilne v negativno.

Kot je znano, je Fitch v sredo znižal kreditno oceno Slovenije za eno stopnjo na AA-, in sicer zaradi zaskrbljenosti nad stanjem slovenskih bank in nezmožnosti države za izvajanje reform za stabilizacijo javnih financ.

Ministrstva za finance znižanje bonitetne ocene ni presenetilo

Na ministrstvu za finance so dejali, da nad znižanjem bonitetne ocene niso presenečeni, vendar kljub temu menijo, da je bila agencija Fitch pri svoji oceni preveč previdna in ni upoštevala vseh doslej izvedenih ukrepov vlade.

Na ministrstvu so še dodali, da vlada kljub izglasovani nezaupnici nemoteno nadaljuje s pripravo možnih ukrepov, ki bi jih, kljub omejenim pristojnostim, lahko predložili v obravnavo državnemu zboru.

Veliko slabih kreditov in bančnih odločitev

Znižanju bonitetne ocene za NLB je po besedah predsednika uprave Boža Jašoviča verjetno botrovalo tudi slabo stanje v lokalnem okolju. Še vedno je intenzivna rast slabih kreditov, s katerimi se bomo morali v naslednjem obdobju ukvarjati, je dejal v izjavi ob robu bančne konference v Portorožu.

Na vprašanje, ali lahko zdaj komitenti pričakujejo zvišanje obrestnih mer za posojila, je Jašovič odgovoril, da imamo v Sloveniji že zdaj nekaj višje obrestne mere kot drugod v območju evra. "Znižanje ocene se verjetno ne bo takoj prelilo v višje obrestne mere, a če se bodo obrestne marže pri bankah, ki so med najnižjimi v Evropi, začele zniževati, bomo banke prisiljene to prenašati naprej na komitente," je dejal.

Nizka stopnja pokritosti slabih kreditov z rezervacijami je bila vzrok že za junijsko znižanje bonitetne ocene NLB, je poudaril Jašovič in dejal, da bodo slaba posojila še nekaj časa kazila njihove bilance.

Ključno je prestrukturiranje finančnih obveznosti podjetij in tudi podjetij nasploh, je predlagal rešitev in menil, da bodo banke verjetno "morale prevzeti kakšno od teh podjetij, jih spraviti na pravi tir ter na ta način zmanjšati delež slabih kreditov". Prav prekomerno kreditiranje je bilo tisto, ki je po njegovih besedah pripeljalo do sedanjega položaja. Zato se banke danes soočajo s poslabšanim razmerjem med krediti in depoziti, slabo kakovostjo kreditnega portfelja ter pomanjkanjem kapitala.

"Dodatno so regulatorji poskrbeli za to, da morajo imeti banke več kapitala, zato smo pod dodatnim pritiskom," je opozoril Jašovič. O načrtovani dokapitalizaciji NLB je dejal, da pričakuje dogovor lastnikov, padec vlade pa je ne bi smel zamakniti, saj lastniška upravičenja izvaja Agencija za upravljanje kapitalskih naložb.

Če dokapitalizacija NLB ne bo uspela ...

Če dokapitalizacija ne bo uspela, pa bo treba pripraviti alternativne scenarije, se je izognil podrobnejšim pojasnilom, v nastopu na konferenci pa med drugim opozoril, da je bančništvo podvrženo številnim regulativnim spremembam in zaostrenim okoliščinam. "Investitorjev, ki bi danes z veseljem vlagali v banke, ni veliko," je dejal predsednik uprave banke, ki namerava do konca leta povečati kapital za 400 milijonov evrov.

Kapitalska ustreznost slovenskih bank se je po besedah Tomaža Košaka iz Banke Slovenije v času od konca leta 2010 precej izboljšala, a še vedno ostaja eno odstotno točko pod povprečjem evra. Potreba po dodatnem kapitalu je prisotna v celotnem območju evra, je dejal in jo za celoten finančni sektor ovrednotil na 1300 milijard evrov. To pa bo vodilo v višje obrestne mere in nižjo gospodarsko rast.

Košak ugotavlja, da se rast kreditov razmeroma hitro znižuje, izjema je kreditiranje gospodinjstev. Pri tem je kot problem izpostavil dejstvo, da je prav tako negativna dinamika novo sklenjenih kreditnih pogodb. To kaže, da tudi novi kreditojemalci iščejo alternativne vire financiranja in ne sprejemanja pogojev bank v smislu zadolževanja, je dejal.

Slovenska podjetja se torej zadolžujejo v tujini. To zadolževanje se je že vrnilo na obdobje pred krizo, zato se je vprašal, ali bo tujina začela izpodrivati domače banke pri kreditiranju slovenskih podjetij. To pa bi na žalost pomenilo izgubo komitentov, je opozoril.

Preživijo naj le najmočnejši?

Jašovič se je sicer strinjal, naj banke kreditirajo podjetja, "a tista, ki so kreditno sposobna". Ta konflikt se vedno bolj zaostruje tudi v javnosti, vendar s pretiranim kreditiranjem ne moremo reševati zdajšnjih težav, je opozoril. Podjetja so po njegovih besedah prezadolžena in tudi v primeru, da dobijo nove posle, pri bankah ne bodo dobila dodatnega kapitala. "Ali smo banke tiste, ki moramo to znati preveslati?" je vprašal.

Slovenski bančni sistem je med najbolj zadolženimi, je še opozoril Jašovič. Razmerje med krediti in depoziti je izredno visoko, nad povprečjem evra, in ga je po njegovih besedah treba znižati, da ne bomo izpostavljeni negotovosti na finančnih trgih. Da bi to dosegli, je predlagal zmanjšanje kreditov, povečanje depozitov ali pa oboje. "Ni drugih manevrov, kreditna rast kar tako ni zdravilo za težave, s katerimi se soočamo," je dejal.