Bomo z mariborskega letališča že letos leteli na Kitajsko?

Letališka infrastruktura in pripadajoča oprema, ki je v državni lasti, je od danes naprej uradno v 15-letnem najemu dosedanjega upravljavca - družbe Aerodrom Maribor, ki je nedavno prešla v roke ambicioznih kitajskih vlagateljev. Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je namreč z vodstvom podjetja podpisal najemno pogodbo.

V imenu Aerodroma Maribor sta dogovor, ki v zameno za mesečno najemnino v višini 95.000 evrov omogoča tudi petletno podaljšanje najema, podpisala oba trenutna direktorja Ladimir Brolih in Boris Bobek. Ta je v družbo vstopil šele tik pred lastniškim prehodom od Delavske hranilnice k družbi SHS Aviation, za katerim stojijo azijski vlagatelji.

Kot je ob podpisu dokumenta povedal Gašperšič, gre za pomemben dan v razvoju letališča, ob tem pa izrazil prepričanje, da se s tem začenja njegov nov razvojni cikel. "Letališče Edvarda Rusjana ima s svojo lokacijo nedvomno potencial, da postane pomembno logistično središče, k temu pa bo nedvomno pripomogel tudi prihod pomembnih investitorjev v bližino, kot je podjetja Magna," je poudaril minister in dodal, da je pred Mariborom in celotno severovzhodno regijo resna priložnost gospodarskega preboja.

Novi lastniki so za dolgoletnega upravljavca mariborskega letališča, ki je bil nekoč v lasti Preventa in je zadnja leta čakal na dolgoročno rešitev, Delavski hranilnici odšteli sedem milijonov evrov, še tri pa jih bo po uspešno pridobljenem najemu prišlo na račun Rim projekta, preko katerega so tudi izpeljali prodajni postopek. Vodi ga prav tako Bobek, ki je sicer tudi prvi nadzornik Mestne občine Maribor, ki je bila v celotno dogajanje močno vpeta.

Ob oddaji ponudbe so novi lastniki napovedali za kar 139 milijonov evrov vlaganj. Zavezali so se tudi k zagotovitvi 1,54 milijona potnikov in 82.000 ton tovornega prometa letno v naslednjih nekaj letih, kar se delu strokovne javnosti zdijo močno pretirane številke, saj bi s tem prehiteli vsa okoliška letališča.

Na infrastrukturnem ministrstvu so si, kot je dejal tudi Gašperšič, želeli več ponudb, na koncu pa so se po enotedenskem dodatnem razmisleku vseeno odločili za oddajo edinemu ponudniku na javnem razpisu. Ministrova pričakovanja glede razvoja so bolj realna, saj si želi, da bi bile napovedi v čim večji možni meri uresničene, si pa, kot je dejal, ne dela utvar, da bodo tako visoke številke zelo težko uresničljive.

Na kakšen način bodo kitajski vlagatelji uresničili svoje velikopotezne načrte, bo bolj jasno že danes, saj bo te skupaj z mariborskim županom Andrejem Fištravcem prvič predstavil direktor podjetja SHS Aviation Pang Siu Yin. Oba sta bila tudi na podpisu pogodbe, a izjav za zdaj nista dajala.

Da imajo novi najemniki ambicije tudi v medcelinskih povezavah, za kar pa bo treba podaljšati letališko stezo, je pred časom potrdil tudi Fištravec in dodal, da bo treba s tem pohiteti, saj imajo kitajski vlagatelji resen komercialni interes, da bi na Kitajsko iz Maribora leteli čim prej. Še pred tem mora država sprejeti državni prostorski načrt, kar bi se lahko zgodilo v dveh letih, najverjetneje pa bodo že prej ločeno izpeljali vsaj tiste prostorske spremembe, ki bodo omogočile podaljšanje letališče steze na 3300 metrov.

Kitajski najemniki že letos napovedujejo 11 rednih linij

Le uro in pol po tistem, ko je infrastrukturni minister Gašperšič z vodstvom Aerodroma Maribor podpisal najemno pogodbo za mariborsko letališče, je načrte kitajskih vlagateljev skupaj z županom Andrejem Fištravcem predstavil prvi mož družbe SHS Aviation Pang Siu Yin. Med drugim je že za letos napovedal 11 rednih linij, tudi s Kitajsko.

Po današnji predstavitvi načrtov je postalo jasno, da so cilji vlagateljev, ki razpolagajo tudi z lastno floto letal v belgijski družbi VLM airlines, še bolj ambiciozni od v javnosti že predstavljenih, ki so napovedovali kar 139 milijonov evrov vlaganj, 1,54 milijona potnikov in 82.000 ton tovornega prometa letno.

Yin je namreč ob predstavitvi pred polno kazinsko dvorano mariborskega gledališča napovedal celo več. Vložiti nameravajo vsaj 300 milijonov evrov, zgraditi nove terminale, hotele, trgovski center. Poleg razvoja potniškega in tovornega prometa, kjer se želijo do leta 2028 ustaviti pri dveh milijonih potnikov in 160.000 tonah pretovora letno, načrtujejo vzpostavitev simulacijskega in servisnega centra, v povezavi z načrti Maribora glede krožnega gospodarstva pa tudi center za razgradnjo letal.

Sicer pa novi najemnik ni predstavil le srednjeročnih, pač pa tudi kratkoročne načrte glede letalskih povezav. Že za letos je napovedal vzpostavitev linij z Londonom, Berlinom, Hamburgom, Barcelono, Zürichom, Beogradom, Splitom in Podgorico na eni ter kitajskimi mesti Xian, Chongqing in Nanchang na drugi strani. Kot je dejal Yin, bodo to lahko storili s sedanjo 2800 metrov dolgo vzletno stezo, po podaljšanju najprej na 3300, nato pa tudi na 3800 metrov pa napovedujejo dodatne linije tudi z drugimi azijskimi državami.

Njihov belgijski letalski prevoznik trenutno razpolaga s šestimi letali Fokker 50, Kitajci pa napovedujejo nakup še šestih letal A320 in 15 letal A330, ki jih nameravajo registrirati v Sloveniji. Trenutno čakajo na letalski licenci v Belgiji in Sloveniji, ki naj bi ju dobili predvidoma maja ali junija, takoj zatem pa bodo zagnali promet, je dejal Yin, ki vidi veliko priložnost Maribora in Slovenije na različnih področjih, od gospodarskega do turističnega.

Pri svojih načrtih pričakujejo podporo tako lokalnih oblasti kot države, upajo na čim hitrejšo pridobitev AOC licence, hitre spremembe državnega prostorskega načrta, pa tudi nakup dodatnih 80 hektarjev zemljišč za načrtovano širitev v prihodnosti.

Medtem ko Yin po predstavitvi ni dajal izjav medijem, da bi pojasnil, s čim bodo financirali vse načrtovane projekte in kakšne so garancije, da bodo ti tudi realizirani, župan Fištravec v njihove obljube ne dvomi. "Minister je danes govoril, da gre za zelo optimističen projekt, sam pa pravim, da gre za realističnega. Maribor s tem postaja globalni igralec in specialist za Azijo," je dejal Fištravec.

Kot je dodal, vlagatelji zagotovo v Maribor niso prišli, da bi tukaj zapravljali denar, torej niso kupili Aerodroma Maribora kar tako. V svetu po njegovem trenutno ni problem v denarju, pač pa v pravih projektih. Župan tudi stoji za besedami Yina, da bo še letos vzpostavljenih enajst rednih linij. "Skupaj delamo že več kot dve leti, dosegli smo nekatere sporazume o sofinanciranju povezav s kitajskimi mesti, ob tem pa gradijo floto, ki bo večja od tiste, s katero razpolaga naš nacionalni prevoznik," je še dejal Fištravec.