Fiskalni svet opozarja vlado, da hodi po robu

Vlada je v predlogu odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država 2020-2022 za prihodnje leto zastavila cilj, da javnofinančni prihodki za odstotek BDP presežejo odhodke. V naslednjih dveh letih naj bi se javnofinančni presežek še povečal. Politike in ukrepe za doseganje ciljnih saldov pa določa program stabilnosti 2019.

Zaradi tveganj bo predvidene rezultate težko doseči

Fiskalni svet je kot neodvisen državni organ, ki nadzira vodenje javnofinančne politike in spremlja splošno fiskalno pravilo (proračunsko pravilo, s katerim se zagotavlja srednjeročna uravnoteženost prihodkov in izdatkov proračunov države) pregledal oba dokumenta. Ugotovil je, da predvidena javnofinančna gibanja letos odstopajo od fiskalnih pravil.

"Projekcije v predloženih javnih dokumentih so od leta 2020 naprej sicer skladne s fiskalnimi pravili, vendar so blizu dovoljenih vrednosti in izpostavljene določenim tveganjem," je opozoril predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. "Kar je zapisano v projekcijah, bo težko uresničiti," je dodal.

"Dokument predstavlja hojo po robu," je dejal o predlogu okvira za pripravo proračunov. Tveganja izhajajo predvsem iz nekaterih napovedanih, a v predloženih dokumentih neupoštevanih, ukrepov ekonomske politike. Med ključnimi tveganji fiskalni svet izpostavlja makroekonomska tveganja in posledično nižjo rast prihodkov od predvidenih. "Ne vemo, kaj se bo dogajalo po svetu, zato se moramo zavedati, da so ta tveganja prisotna in da lahko ogrozijo fiskalno konstrukcijo," je dejal Kračun.

Problematični se mu zdijo tudi nedorečeni ukrepi, ki jih pripravlja vlada. Primeri takšnih ukrepov so na področju pokojninskega in davčnega sistema. "Ukrepi so navedeni, a so nedorečeni, zato ne moremo sklepati, kakšen bo njihov fiskalni vpliv," je dejal. Vlada namreč izračunov še nima, poleg tega lahko v postopku sprejemanja že eno samo populistično dopolnilo prevesi pričakovanja pozitivnega učinka obravnavanih ukrepov v negativna. Kračun je zato poudaril, da fiskalni svet čim prej pričakuje predloge pokojninske in davčne reforme skupaj z izračuni, kaj to pomeni za prihodke in izdatke.

V projekcijah upoštevani le ukrepi s pozitivnim vplivom na javnofinančna gibanja

Član fiskalnega sveta Tomaž Perše je še posebej opozoril na stroške staranja, ki bi, ob nereševanju problema, lahko kmalu precej narasli. "Brez izvajanja strukturnih ukrepov lahko ti stroški v desetih letih narastejo za dva odstotka BDP-ja," je povedal in opozoril, da bi se dolg države v primeru, da ne bomo storili ničesar, vse stroške staranja pa prenesli v zadolževanje, povečal za deset odstotkov.

Kračun vidi tveganje za doseganje vladnih proračunskih načrtov tudi v pritiskih interesnih skupin. "Vlada je šibka, interesne skupine pa so močne. To lahko pokvari pričakovane fiskalne projekcije," je opozoril in kot primer navedel sistem plač v javnem sektorju, ki je praktično razpadel, najmočnejše interesne skupine pa so si izborile svoje privilegije.

Fiskalni svet je izpostavil tudi to, da so v projekcijah, ki so vključene v predložene dokumente, trenutno upoštevani le ukrepi, ki bodo pozitivno vplivali na javnofinančna gibanja, ne pa tudi tveganj na strani izdatkov. Javne finance bi se tako lahko poslabšale ne le kratkoročno, temveč tudi dolgoročno. Zaradi morebitnih tveganj vladi svetuje, da pri načrtovanju proračunske politike dosledno spoštuje načela previdnosti, ki ga sicer zahteva tudi zakon o fiskalnem pravilu.

Če se gospodarska rast upočasni, se lahko pojavijo problemi

Slovenija je lani dosegla najvišji presežek doslej, urad RS za makroekonomske analize in razvoj Sloveniji napoveduje še dodatno 3 odstotno rast. Vendar pa že samo pol odstotne točke nižja številka pomeni, da javne finance ne bodo več v presežku, je izračunal Perše. V primeru dvoodstotne gospodarske rasti bi javnofinančni primanjkljaj znašal en odstotek BDP, v primeru le 1,5-odstotne pa že dva odstotka. "Če bo gospodarska rast visoka, ne bo težav, če se upočasni, pa se lahko pojavijo javnofinančni problemi," je dejal.

Kriterij EU, da s prihodnjim letom za Slovenijo primanjkljaj strukturnega salda ne sme biti višji od 0,25 odstotka BDP, bo sicer v obdobju projekcij dosežen. Strukturni saldo naj bi bil ob upoštevanju trenutnih ocen dolžine poslovnega cikla srednjeročno izravnan v letu 2022. Vendar pa ocene tudi kažejo, da bi bilo za dosego tega cilja v prihodnosti potrebno tudi ustvarjanje strukturnih presežkov.

Prav tako naj bi bilo izpolnjeno pravilo dolga, saj se bo po izračunih fiskalnega sveta njegov delež v BDP predvidoma zniževal z ustrezno dinamiko, v letu 2021 pa naj bi se znižal pod mejo 60 odstotkov BDP.

Kračun je na zahtevo za presojo ustavnosti letošnjega proračuna, ki jo je tudi na podlagi mnenja fiskalnega sveta, da načrtovani javnofinančni odhodki za 270 milijonov evrov presegajo dovoljene, vložila skupina poslancev SDS in NSi, dejal, da je prav, da ustavno sodišče pove, kakšne so posledice kršenja zakona o fiskalnem pravilu. "Glede na ekonomske vsebine tudi predlagatelji priznavajo, da kakšnega posebnega ekonomskega problema ta presoja nima," je dejal in menil, da gre predvsem za ustavnopravni politični problem.