Finančni špekulanti v paniki

Zdaj je tudi uradno. Nemški finančni regulator BaFin se je odločil z odločbo prepovedati, da bi delnice ali državne obveznice iz območja evra prodajali brez kritja (naked short selling).

Prepoved prodaj brez kritja velja za državne obveznice članic evrskega območja in izmenjave posojilnega tveganja (Credit Default Swaps), ki so v podlagi vezane na državne obveznice, a ne služijo osnovnemu namenu teh finančnih instrumentov, zavarovanju pred tveganji.

BaFin je prepovedal tudi prodaje brez kritja desetih finančnih družb. Gre za banke Aareal, Commerzbank, Deutsche Bank, Postbank, zavarovalnici Allianz in Generali Deutschland, pozavarovalnici Hannover Re in Münchener Re ter finančno družbo MLP.

BaFin je odločitev utemeljil z izjemnim nihanjem finančnih trgov pri državnih obveznicah članic evrskega območja, povečanjem pribitkov na izmenjave posojilnega tveganja. Prodaje brez kritja teh instrumentov so po njihovem prepričanju ogrozile stabilnost finančnega sistema.

Negativne posledice odločitve

Posledice odločitve pa so že tu: evro je zdrsnil pod 1,22 dolarja, odločitev pa je negativno vplivala tudi na azijske in evropske borze. Zakaj? Zato ker so se finančni trgi ustrašili, da ta korak pomeni začetek vala tovrstnih odločitev v Evropi.

Odločitev velja od danes pa vse do 31. marca 2011, odločili pa so se, da bodo redno izvajali preverbe, če je ukrep v tej obliki še upravičen oz. če ga je treba še razširiti, pravijo v nemški agenciji za nadzor finančnih trgov.

Nemška kanclerka Angela Merkel odločitev podpira in dodaja, da bo veljala toliko časa, dokler ne bo državam članicam EU uspelo vzpostaviti podobnega mehanizma. Njihova odločitev naj bi bila dokaz, da je Nemčija za zajezitev finančnih špekulacij pripravljena ukrepati tudi samostojno, dodaja Merklova.

Kaj se dogaja pri prodaji delnic brez kritja?

Prodaja delnic brez kritja je ena od finančnih špekulacij, pri čemer si borzni vlagatelji navidezno izposodijo določene vrednostne papirje ali finančne instrumente, jih prodajo že vnaprej z upanjem, da jim bo cena padla, in jih potem, ko njihova vrednost pade, spet odkupijo ter vrnejo.

Če jim špekulacija uspe in cena delnice pade, potem poberejo razliko, če se delnica podraži, pa so v težavah. Toda takšne nepokrite operacije imajo lahko še posebej velik učinek in lahko sprožijo močan padec vrednosti določenih delnic ali obveznic.

Na vrhuncu svetovne finančne krize je tovrstno "shortanje" krizo dodatno razpihovalo, saj ni manjkalo tistih, ki so bili pripravljeni staviti na to, da bodo vrednosti delnic in drugih vrednostnih papirjev padale, kar je njihovo padanje pospešilo. Določeni nadzorni organi so zato v splošni paniki takrat začasno prepovedali tovrstne prodaje. V Nemčiji je začasna prepoved veljala leto in pol in se je iztekla v začetku februarja, zdaj pa naj bi ta finančni inštrument dokončno prepovedali.

Prodajanje delnice brez kritja ali "shortanje" pa je le ena izmed oblik zelo visoko tveganih finančnih špekulacij, ki ga je borzna legenda Warren Buffett poimenoval kar "orožje za množično uničenje borznih trgov". Preverite, s katerimi finančnimi instrumenti lahko špekulanti v nekaj minutah z majhnim vložkom zaslužijo desetkratnik vloženega denarja ...